Odredba o hišni preiskavi zoper Sašo Arsenoviča in druge osumljene razkriva natančen pravni in tehnični okvir preiskave, ki je zahtevala sedem sodnih in tožilskih odredb, pet vrst prikritih preiskovalnih ukrepov in pol leta postopnega širjenja nadzora.
Zaključna akcija Nacionalnega preiskovalnega urada 19. marca letos s 17 hišnimi preiskavami in tremi pridržanji ni bila enkratna odločitev. Za njo je stalo pol leta skrbno dokumentiranega dela, v katerem so preiskovalci vsakič znova pred preiskovalnim sodnikom dokazali, da sum ni pojenjal, ampak se je poglabljal.
Iz 207 strani dolge odredbe o hišni preiskavi okrožnega sodišča v Mariboru izhaja, da je bila preiskava zgrajena postopoma, ukrep za ukrepom, odredba za odredbo, vsaka naslednja utemeljena z izsledki prejšnje.
Šest dni po sestanku v Hotelu Maribor
Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Mariboru je 24. septembra 2025, šest dni po usodnem sestanku v Hotelu Maribor županu Saši Arsenoviču in nepremičninskemu podjetniku Tomažu Polaku odredil prvo serijo prikritih preiskovalnih ukrepov.
Z eno odredbo je preiskovalni sodnik odredil tajno opazovanje in prisluškovanje telefonskim komunikacijam, z drugo pridobitev prometnih in naročniških podatkov. Specializirano državno tožilstvo je isti dan odredilo navidezno dajanje daril, pri katerem se osumljencu v nadzorovanem okolju simulira ponudba koristi, da bi pridobili dokaze o njegovi pripravljenosti na sprejetje.
Zakaj vsak ukrep potrebuje svojo odredbo
Vsak od teh ukrepov ima v zakonu o kazenskem postopku svojo pravno podlago in svoje pogoje. Prisluškovanje komunikacijam ureja 150. člen, tajno opazovanje 149.a člen, pridobitev prometnih podatkov 149.b člen in navidezno dajanje daril 155. člen.
Za vsakega mora predlagatelj dokazati, da gre za hujše kaznivo dejanje, da podatkov ni mogoče pridobiti na drug, manj vsiljiv način ter da so podani utemeljeni razlogi za sum.
Ta pravni standard je nižji od 'utemeljenega suma', ki se zahteva za pripor, a višji od zgolj 'suma', saj zahteva konkretne, preverljive indice, ne zgolj ugibanja.
Vsak podaljšek je zahteval novo utemeljitev
Prve odredbe niso bile trajne. Prisluškovanje je bilo odrejeno do konca oktobra 2025, tajno opazovanje in tajno delovanje do konca novembra. Vsako podaljšanje je zahtevalo novo odredbo in novo utemeljitev, sodnik pa je moral ob vsakem podaljšanju preveriti, ali razlogi za nadzor še obstajajo.
Sredi oktobra je sodnik prisluškovanje podaljšal za mesec dni, tožilec pa je odredil tajno delovanje z vključitvijo tajnega delavca, ki je policist in v prikriti vlogi vstopa v stik z osumljenci.
Ko so preiskovalci ugotovili, da je v zadevo vpleten mariborski poslovnež Slavko Korže kot posrednik, je sodnik v začetku novembra odredil prisluškovanje tudi njemu. Nadzor se je razširil na podlagi konkretnih izsledkov, ne vnaprejšnje odločitve.
Kamera v Polakovi avtomobilu
Konec novembra je sodnik z novo odredbo podaljšal vse veljavne ukrepe in dodal novega, enega od intenzivnejših v slovenskem kazenskem pravu. Od sredine decembra 2025 do sredine januarja 2026 je bila tako v Polakovo osebno vozilo nameščena kamera.
Ukrep prisluškovanja in opazovanja v tujem prostoru, ki ga ureja 151. člen zakona o kazenskem postopku, posega v prostor, v katerem posameznik utemeljeno pričakuje, da ga ne opazujejo, in zato zahteva posebno sodno utemeljitev.
Tožilec je hkrati odredil tajno delovanje z vključitvijo tajnega delavca, ki ni policist, temveč civilna oseba pod nadzorom preiskovalnih organov. Od tega trenutka sta v preiskavi vzporedno delovala dva tajna delavca, vsak z ločeno tožilsko odredbo.
Signal in Cloudflare: Zakaj prisluhi niso ujeli vsega?
Ves čas tega nadzora je bila prisotna ena osrednja tehnična ovira. Arsenovič in Polak po navadnem telefonu med seboj praktično nikoli nista komunicirala neposredno.
Za medsebojne pogovore sta dosledno uporabljala aplikacijo Signal s preusmeritvijo komunikacije na strežnik 'turn.cloudflare.com', ki ne poteka prek omrežja slovenskih operaterjev mobilne telefonije.
To pomeni, da preiskovalci vsebine teh pogovorov niso mogli prestreči, ne glede na veljavno odredbo za prisluškovanje.
Kako so dokazali pogovor brez vsebine
Vseeno so preiskovalci njuno komunikacijo zaznali na posreden način. Ko sta oba hkrati preklopila na ta strežnik, so to zabeležili v prometnih podatkih kot dokaz, da sta se v tistem trenutku pogovarjala. Med koncem septembra in sredino oktobra 2025 so na ta način dokumentirali vsaj devet takšnih hkratnih preklopov.
Eden od primerov je bil posebej nazoren. Ko je Polak sogovorniku po navadnem telefonu omenil, da sta se z Arsenovičem 'zdaj nekaj čula za eno drugo zadevo', so preiskovalci v prometnih podatkih ugotovili, da sta oba istega dne 29 minut pred tem klicem hkrati preklopila na Cloudflare strežnik.
Vsebine niso mogli ugotoviti, so pa dokazali, da je pogovor potekal.
Januar 2026: Na seznam dodan Barada
Ko so izsledki prisluškovanih pogovorov in tajnega opazovanja pokazali, da je vlogo posrednika januarja 2026 prevzel predsednik Športne zveze Maribor Tomaž Barada, je sodnik konec januarja odredil razširitev vseh obstoječih ukrepov nanj in zanj odredil pridobitev prometnih ter naročniških podatkov.
Tožilec je istega dne podaljšal tajno delovanje s policistom in ga razširil na Barado. Ker se je hkrati izkazalo, da Korže ni več aktiven posrednik, ukrepi zoper njega niso bili podaljšani, ampak zamenjani z novimi zoper drugega osumljenca.
Sistem nadzora se je sproti prilagajal dogajanju na terenu, vsaka sprememba pa je zahtevala svojo odredbo z novo utemeljitvijo.
Vsak mesec nova utemeljitev
Preiskovalci so sodniku pred vsakim podaljšanjem predložili novo gradivo.
Sredi decembra 2025 so kot razlog za podaljšanje navedli izsledke, ki so kazali, da Polak pri projektu Gospejna ulica pripravlja novo korupcijsko dejanje zoper uradno osebo, zaposleno na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Hišne preiskave kot pravni zaključek procesa
Skupaj je bil nadzor od septembra 2025 do marca 2026 vzpostavljen in podaljšan z vsaj sedmimi zaporednimi sodnimi in tožilskimi odredbami. Hišne preiskave 19. marca 2026 so bile pravni in logični zaključek tega procesa.
Preiskovalni sodnik jih je dovolil na predlog specializiranega državnega tožilca z dne 13. marca 2026, ki je moral v predlogu dokazati, da je zbrano gradivo zadostno in da so hišne preiskave nujne za pridobitev nadaljnjih dokazov.
Ob akciji so preiskovalci zasegli večje število elektronskih naprav, obsežno dokumentacijo in večje količine gotovine, vsaka zasežena naprava pa bo predmet ločene odredbe za pregled elektronskih podatkov.
Župan Saša Arsenovič se je na naša vprašanja v zvezi z ugotovitvami iz odredbe odzval minuli petek, 10. aprila, s sporočilom za javnost:
»Kot župan Mestne občine Maribor odločno zavračam vse navedbe in insinuacije, ki se pojavljajo v medijih in ki skušajo ustvariti vtis, da je pri postopkih prodaje zemljišč ali drugih odločitvah občine prišlo do nezakonitega ravnanja ali osebnega okoriščanja.
Do očitanega okoriščanja ni prišlo. Takšne trditve so neutemeljene, zavajajoče in škodljive in prepričan sem, da bo njihova neresničnost jasno dokazana v nadaljevanju uradne preiskave. Ves čas delujem zakonito, transparentno in v skladu z odgovornostjo, ki mi jo nalaga funkcija župana. Prav tako aktivno in transparentno sodelujem s preiskovalci.
Ponovno poudarjam, da postopki, povezani s prodajo občinskih zemljišč, potekajo skladno z zakonodajo, ob upoštevanju strokovnih podlag in pod nadzorom pristojnih institucij. Mestna občina Maribor ne more in ne sme posegati v neodvisne postopke drugih organov, prav tako pa posamezne odločitve niso v domeni ene osebe, temveč gre za širši sistem odločanja z več vgrajenimi varovalkami.
Ob tem upam in tudi pričakujem, da bodo mediji pri poročanju spoštovali osnovna načela novinarske etike, preverjali informacije in javnosti predstavljali celovito ter uravnoteženo sliko.
Moja vest je čista, moje delovanje pa ves čas učinkovito usmerjeno v razvoj mesta in dobrobit občank in občanov,« je bilo zapisano v sporočilu za medije, ki so ga poslali iz MO Maribor.
