Objavljen je predlog novega regijskega načrt za ukrepanje ob jedrski ali radiološki nesreči. Kakšni so možni zaščitni ukrepi?
Jedrske in radiološke nesreče niso pogoste. Nasprotno, verjetnost za tovrstno nesrečo je zelo majhna. A posledice takšne nesreče so lahko zelo različne. Ob težki nesreči v jedrski elektrarni so lahko tudi zelo obsežne, z dolgotrajnimi posledicami. Prav zaradi tega sta ključna dobra pripravljenost in vnaprejšnje načrtovanje zaščitnih ukrepov za primere izrednih dogodkov.
Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je pripravila predlog načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči na območju Vzhodno Štajerske regije. Gre za nadgradnjo načrta iz leta 2012.
Regijski načrt je usklajen z državnim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči. V Načrtu so predvidene naloge in postopki, ki se bodo izvajali v regiji. Z regijskim načrtom so usklajeni načrti posameznih občin.
Načrt razdeljen na tri sklope
Regijski načrt predvideva zaščito in reševanje v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško, z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo.
Prav tako je pripravljen načrt v primeru, da bi prišlo do jedrske nesreče v tujini z vplivi na Vzhodno Štajersko regijo. Slovenijo bi lahko prizadele nesreče v jedrskih elektrarnah v oddaljenosti vse do 1000 kilometrov in tudi na večji oddaljenosti (na primer v Ukrajini).
V zadnjem sklopu je načrt zaščite in reševanja v primeru radiološke nesreče v Vzhodno Štajerski regiji.
Kakšni so možni zaščitni ukrepi?
Ob razglasitvi splošne nevarnosti se izvajajo radiološka zaščita, ugotavljanje obsevanosti in dekontaminacija evakuiranega prebivalstva in sprejem ter oskrba evakuiranega prebivalstva.
Po odredbi poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije in na podlagi meritev radioaktivnosti izvajajo naslednji zaščitni ukrepi:
- radiološka zaščita,
- zaužitje tablet kalijevega jodida,
- uporaba osebnih zaščitnih sredstev,
- prenehanje uporabe kontaminiranih oziroma lokalno pridelanih živil, vode in krmil ter predmetov,
- zaščita živali,
- zaklanjanje.
Zaužitje tablet kalijevega jodida
Zaužitje tablet kalijevega jodida oziroma jodna profilaksa je zaužitje stabilnega joda pred nastankom jedrske ali radiološke nesreče ali tik ob njenem nastanku z namenom zaščititi ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnega joda.
Tablete kalijevega jodida hranijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Ptuj, Psihiatrični bolnici Ormož, Psihiatrični bolnici Vojnik, Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Razdelitev tablet kalijevega jodida izvedejo občine. Poleg občinske uprave razdelitev opravijo sile za zaščito, reševanje in pomoč (enote civilne zaščite, prostovoljna gasilska društva, aktivisti rdečega križa …).
Uporaba osebnih zaščitnih sredstev, prehrambni zaščitni ukrepi in zaščita živali
Za zaščito pred vdihavanjem kontaminiranih prašnih delcev v zraku se uporablja različno respiratorno zaščito. Za zaščito pred kontaminacijo kože in oblačil se uporabijo gumijaste rokavice in ogrinjala.
S prehrambnimi zaščitnimi ukrepi se zmanjša tveganje ob radiološki nesreči zaradi vnosa kontaminiranih živil in pitne vode v telo.
Prehrambni intervencijski ukrepi trajajo od nekaj dni do nekaj tednov za kratkožive izotope, za dolgožive izotope pa tudi več desetletij. Med te ukrepe spadajo: prepoved uporabe kontaminirane hrane in krme, prepoved uporabe (pitne) vode, omejitev nabiranja in uporabe poljskih pridelkov in gozdnih sadežev, prepoved ali omejitev uživanja določenih živil – predvsem poljščin, sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov …
Prva veterinarska pomoč ob jedrski nesreči obsega izvajanje ukrepov za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč pred ionizirajočim sevanjem, izvajanje ukrepov za zaščito živali ob nevarnosti množičnega pojava živalskih bolezni, sodelovanje pri izvajanju dekontaminacije živine in sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel.
Izogibanje sevanju v zakloniščih
Zaklanjanje je zadrževanje ljudi in živali v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa.
Zaprti prostor je lahko zaklonišče in tudi običajna zgradba z zaprtimi okni in izklopljeno ventilacijo. Zaklanjanje traja do 24 ur.
Prebivalci se zaklonijo v notranje prostore stavb, zaklonišč ali zaklonilnike, pri čemer je potrebno upoštevati, da določena vrsta zaklanjanja omogoča različno raven zaščite pred vplivi ionizirajočega sevanja.
Vse lokacije zaklonišč je možno najti na strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Celoten regijski načrt ukrepanja ob jedrski ali radiološki nesreči si lahko pogledate tukaj.
