Verjetnost za jedrsko nesrečo je zelo majhna. Kljub temu je v Mestni občini Maribor izdelan načrt ukrepov ob tovrstni nesreči. Kaj predvideva?
Jedrske in radiološke nesreče niso pogoste. Nasprotno, verjetnost za tovrstno nesrečo je zelo majhna. A posledice takšne nesreče so lahko zelo različne. Ob težki nesreči v jedrski elektrarni so lahko tudi zelo obsežne, z dolgotrajnimi posledicami. Prav zaradi tega sta ključna dobra pripravljenost in vnaprejšnje načrtovanje zaščitnih ukrepov za primere izrednih dogodkov.
Kako bi ukrepali v Maribor razkriva 'načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči za Mestno občino Maribor'. Ta je usklajen z regijskim in državnim načrtom.
Izdelan je z namenom, da se zagotovi pravočasno ukrepanje in s tem učinkovita zaščita, reševanje in pomoč prebivalcem.
Območje občine Maribor je dovolj oddaljeno od vseh jedrskih elektrarn, da ni ogroženo zaradi neposrednega sevanja iz same elektrarne. Obstaja pa možnost onesnaževanja zaradi radioaktivnega oblaka, ki bi se od elektrarne širil v okolje.
Kakšna je ogroženost Maribora?
V kolikor pride do jedrske nesreče širše razsežnosti v Nuklearni elektrarni Krško, bi lahko bila prizadeta tudi Mestna občina Maribor. Nuklearka je od mariborske občine oddaljena 68 kilometrov zračne linije.
Prav tako bi lahko mariborsko občino prizadela jedrska nesreča v jedrskem objektu v tujini. Znotraj tisoč kilometrskega območja okoli Maribora deluje 86 jedrskih elektrarn. V tujini so nam najbližje elektrarne na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in Nemčiji.
Do radioaktivnega onesnaževanja v Mestni občini Maribor bi lahko prišlo predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah ob nesreči v jedrskih objektih. Do izrazitejšega onesnaževanja lahko pride le v primeru, če bi med prehodom radioaktivnega oblaka deževalo.
S padavinami se radioaktivni prah v večjih količinah spušča na tla, zato je kontaminacija tal temu primerno večja. Predvsem gre za kontaminacijo rastlin, živali in vodnih virov ter ljudi, če se pravočasno ne zaščitijo.
Kakšni so možni zaščitni ukrepi?
Zaščitni ukrepi so ukrepi preprečevanja ali zmanjšanja izpostavljenosti posameznikov virom sevanja. Posamezne zaščitne ukrepe na državni ravni predlaga Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, odredi pa jih poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije.
Kot je zapisano v občinskem načrtu ločimo ob takšnih nesrečah, glede na hitrost ukrepanja, tri vrste zaščitnih ukrepov, in sicer takojšnje, prehrambne in dolgoročne.
Namen takojšnjih zaščitnih ukrepov je preprečiti deterministične učinke sevanja, zato jih je treba izvesti čim prej po začetku jedrske ali radiološke nesreče.
V Mestni občini Maribor se najprej izvajajo naslednji ukrepi:
- zaklanjanje,
- zaužitje tablet kalijevega jodida,
- evakuacija,
- sprejem in oskrba evakuiranih prebivalcev.
Tablete kalijevega jodida in zaklonišča
Zaklanjanje je zadrževanje ljudi in živali v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku, torej do 24 ur, da se izognejo dozam zaradi zunanje obsevanosti in vnosa.
Zaprti prostor je lahko zaklonišče in tudi običajna zgradba z zaprtimi okni in izklopljeno ventilacijo.
Zaužitje tablet kalijevega jodida oziroma jodna profilaksa je zaužitje stabilnega joda pred nastankom jedrske ali radiološke nesreče ali tik ob njenem nastanku z namenom zaščititi ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnega joda.
Za vse prebivalce Vzhodno štajerske regije se tablete kalijevega jodida hranijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Tablete kalijevega jodida lahko občine razdelijo na naslednje načine:
- po vzoru izvedbe volitev (uporabijo se volišča, obvestijo prebivalce, da dvignejo tablete na pristojnem volišču),
- preko prostovoljnih gasilskih društev,
- preko sedežev krajevnih skupnosti in mestnih četrti.
Kako poteka evakuacija?
Evakuacija je organiziran umik ljudi z ogroženega območja. V primeru jedrske nesreče se odredi pred izpustom radioaktivnih snovi v ozračje ali po prehodu radioaktivnega oblaka, če ni bilo časa za evakuacijo.
Evakuacija se izvede z lastnimi vozili. Občina priskrbi potrebno število javnih prevoznih sredstev za evakuacijo prebivalcev brez lastnih vozil.
Kako bi ukrepali v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško?
Glede na oddaljenost občine Maribor od Nuklearne elektrarne Krško bi se na območju občine izvajali predvsem naslednji ukrepi:
- prepoved uporabe pitne vode in prepoved ali omejitev uživanja določenih živil (sadje, zelenjava, poljščine)
- zaščita krme za živali ter živali (zadrževanje v hlevih, prepoved paše in hranjenja s svežo krmo)
- omejitev gibanja na prostem,
- omejitev nabiranja in uporabe poljskih pridelkov in gozdnih sadežev,
- omejitev lovljenja živali.
V državi 2244 zaklonišč
Na območju Maribora je 212 zaklonišč, pri čemer je po podatkih občine 34 zaklonišč dopolnilne zaščite in 178 zaklonišč osnovne zaščite.
Pri tem ima status javnih zaklonišč 11 zaklonišč osnovne zaščite, ki imajo skupno kapaciteto za 1250 oseb.
Namestitev v vseh zakloniščih na območju Mestne občine Maribor pa bi lahko poiskalo skupno 36.444 oseb oziroma nekaj manj kot tretjina Mariborčanov.
Zaklonišča so v Mariboru locirana v večstanovanjskih objektih, šolah, vrtcih zavodih in gospodarskih objektih.
Tako jih lahko najdemo v kar nekaj stanovanjskih objektih, pa tudi v stavbi Surovine, Mariborske livarne, Slovenskega narodnega gledališča, Univerzitetne knjižnice Maribor in Narodnega doma.
Vse lokacije pa je možno najti na strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Celoten načrt ukrepanja ob jedrski ali radiološki nesreči si lahko pogledate tukaj.
