Kontroverzna, a učinkovita rešitev: Je Maribor pripravljen na varne sobe za uživalce drog?

Mestni svetnik Boštjan Klun je na eni od zadnjih sej predlagal, da bi v Mariboru sprožili program varne sobe za uživanje drog, ki je sicer že del evropskega pristopa, kjer varne sobe uspešno delujejo že več desetletij.

»Če se radi zgledujemo po razvitih evropskih mestih, ko razmišljamo o kakovosti življenja, menim, da bi se morali tudi v skrbi za ranljive skupine. V Sloveniji Maribor ne more biti več prvi, saj ima tako sobo že Nova Gorica, lahko pa sledi dobrim praksam in se uči iz izkušenj drugih mest,« je navedel.

Iz občinskega urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost so mu med drugim odgovorili, da bi bil prvi korak pregled aktualnega stanja in analiza trenutnih razmer in potreb po posameznih programih v zvezi z uporabo nedovoljenih drog. 

Ko bodo to imeli, bodo o vsebini razpravljali na svetu za javno zdravje in okolje v sodelovanju z izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so ključni zaposleni v programu varnih sob.

Kako deluje varna soba

Varna soba je program zmanjševanja škode, namenjen uporabnikom drog z visokim tveganjem. Njegov glavni cilj je doseči to ranljivo skupino, ki pogosto ni ustrezno obravnavana v obstoječih zdravstvenih sistemih, ter zmanjšati vplive njihovega vedenja na lokalno skupnost. 

V varni sobi se zmanjšujejo zdravstvena tveganja, kot so predoziranja in okužbe (HIV, hepatitis), ter zmanjšuje uporaba drog v javnih prostorih. Program nudi nadzorovano higiensko okolje za varnejšo uporabo drog, kjer so uporabnikom na voljo sterilni pripomočki in strokovna pomoč, opisuje Klun.

Pa tudi, da varne sobe omogočajo stalen stik s težje dosegljivimi uporabniki ter jih lahko povežejo z zdravstvenim in socialnim sistemom, hkrati pa zmanjšajo stroške javnega zdravstva in pravnega sistema. Program v Sloveniji že deluje, zato bo lažje slediti mednarodnim smernicam in priporočilom, je še prepričan mestni svetnik.

Iniciranja manj, vse več zlorab tablet

V uradu s pomočjo mnenja mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje še pojasnjujejo, da je pobuda glede varne sobe smiselna, vendar je treba najprej preveriti, kako stvari ustrezno in strokovno umestiti na teren.

»V prvi vrsti pomeni vsaka taka novost, iskati izvajalca, ki lahko v praksi takšno dejavnost tudi izvaja. Hkrati pa to pomeni za izvajalca dodaten izziv, kar se tiče zagotavljanja finančnih sredstev ter kadrov, ki bi lahko le to ustrezno izvajali. Raziskave kažejo tudi na to, da je uživalcev, ki bi potrebovali varne sobe za varno iniciranje bistveno manj, kot jih je bilo v preteklosti. 

Trend so namreč danes nove psihoaktivne snovi, kot tudi bistveno več zlorabe tablet in psihofarmakov, vse to pa je zamaknjeno v nižje starosti - 12, 13, 14 let, kar pomeni, da postavlja varno sobo kot metodo dela z uporabniki pod vprašaj, saj gre tukaj tudi za mladoletne osebe, pri čemer pa je sporno govoriti o zmanjševanju škode,« so zapisali.

Pozitivni učinki 

Na pobudo se se odzvali tudi v Društvu za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdravo pot. Odpiranje varnih sob podpirajo, saj so kljub »sporni naravi teh centrov rezultati močno pozitivni.«

Z uporabo drog v nadzorovanem okolju se zmanjšuje nevarnost predoziranja, okužb in drugih zapletov, še pišejo v društvu.

»V varnih sobah so prisotne medicinske sestre, ki lahko nemudoma posredujejo v primeru predoziranja ali drugih zdravstvenih težav. Poleg tega so uporabniki spodbujeni k uporabi čistih igel in pribora, kar zmanjšuje tveganje za prenos prenosljivih bolezni, kot sta HIV in hepatitis C,« razlagajo v društvu.

Pozitivni učinki se po njihovih podatkih kažejo tudi v zmanjševanju kriminala, povezanega z uporabo drog, veliko uporabnikov pa se na ta način postopoma odloči za zdravljenje.