Jure Struc: »Lahko smo adventna destinacija, vprašanje je, če si to želimo«

Mariborski mestni svet je sredi novembra podal soglasje Juretu Strucu za nov mandat direktorja Zavoda za turizem Maribor. Struc sicer zavod vodi od leta 2021.

V štirih letih je presegel pričakovanja. Izboljšal je odnose v ekipi, dvignil ugled zavoda in zabeležil številne odmevne dosežke, kot so rekordno število prenočitev, prestižni nazivi, kot sta kulinarična prestolnica Evrope in najboljša jesenska destinacija. Nadgradil je tudi tradicionalne dogodke, prevzel koordinacijo Čarobnega Maribora in vpeljal inovativne projekte.

Vaš mandat je zaznamovalo dvigovanje ugleda zavoda za turizem in odmevni dosežki. Na kateri projekt ste najbolj ponosni in zakaj?

»Teh projektov je kar nekaj. V letu 2020, sredi korone, ko je bil turizem najbolj na udaru, smo postavili nove ambicije in prijeme. Predstavil sem vizijo, Maribor je bil takrat premalo integriran v slovensko turistično ponudbo. Odnosi v naši turistični družini so bili tudi bistveno bolj skrhani kot danes. Stebri mariborskosti, ki se jih je vsak zapomnil, so bili Liga prvakov, Zlata lisica, 'downhill', Festival Lent in pa trta. V njej sem videl blazen potencial.  Smo tipična mestna destinacija, ki ima srečo, da je zraven Pohorja. Smo tudi tranzitna destinacija, ampak to jemljem za blagoslov in ne prekletstvo.  

Potenciale sem videl v mestno tvornih prireditvah in tudi v tem, da je zavod generator celotnega razvoja. V zadnjih štirih letih je bil velik preskok tudi v komunikaciji med nami in partnerji v turizmu. Danes točno vejo, kdo nas obiskuje, kdaj in kaj imajo gostje najraje.

Ker smo tranzitna destinacija, se ukvarjamo z izredno raznoliko publiko. Vemo, da so decembra pri nas Hrvati, Madžari, Srbi, tudi Bosanci, poleti pa Nemci, Poljaki, Čehi in Slovaki, ki so v tranzitu. Avstrijci so dobri dnevni gostje, zanima jih pomlad in jesen, saj imamo podobne običaje in praznike.

Zagotovo je naša paradna prireditev Žametna večerja, pogostitev 150 gostov pod Kalvarijo. Z ene nogo si v mestu, z drugo pa v tem zaledju vinorodnih gričev. To je naš dragulj, ker je narejen v sodelovanju s tremi šoli. Seveda je teh miz po Evropi kar nekaj, ampak je koncept drugačen. V tujini se predstavijo lokalni gostinci, mi pa smo videli priložnost, da mladim ob upoštevanju kovida in vse manjšega interesa za za gostinstvo, damo novo platformo in možnost, da se dokažejo. Niso imeli več naboja, da so seksi in fit. Vsako leto dodamo še dva vrhunska chefa in mladi vidijo, kako se to dela na najvišjem nivoju. Kuharski chefi so magnet za njih, prav tako pa za medije in goste. Nazadnje smo jo prodali v 15 minutah.

Imamo tudi vinske večere, 50 različnih vinarjev predstavlja 200 etiket vina s tega območja. Ponudbo spoznavajo lokalni gostje in turisti. 

Naj omenim še turistični forum. Prvega smo naredili v Habakuku, našem biseru, ki se je takrat postavil na noge, drugo leto smo se selili v Ljudski vrt, ki je bil prizorišče Ofema, tretje leto pa v Lutkovno gledališča, saj smo povezovali kulturo in turizem. In kaj je bolj enostavno, kot da gremo njihov oder. Postaviš se v čevlje tistega, s katerim želiš sodelovati. Zdaj nam super uspeva, s kulturo in turizmom imamo skupno delovno skupino. Imamo skupne promocijske kampanje, sestavljen je tudi koledar, uvajamo statistiko, ki je za turistično družino pomembna.  

Razvili smo aplikacijo Kam, šest tisoč dogodkov je bilo vnesenih v zadnjih dveh letih. V Mariboru je vsak dan okoli 30 dogodkov, kamor lahko greš. Vpeljali bomo še dogodke na Pohorju in Štajerskem, želimo, da se na tudi na ta način povežemo. 

Imamo seveda še kar nekaj projektov, pa naj omenim še milenijce, ki so sedaj najbolj številčni, a jih pa premalo upoštevamo v turizmu, še vedno bi delali po starem. V nekaj letih bodo ključni za nas.«

O mnogoterih obrazih Maribora

Digitalni nomadi in trajnostni turizem sta vse bolj aktualna trenda. Kako se Maribor vključuje v te globalne spremembe?

»Maribor ima dober okvir in DNK za trajnostni turizem. Če gledamo z vidika Mariborčanov, je vedno nekaj narobe, če pa gledamo od zunaj, pa imamo desetminutno mesto. V kratkem času si v divji naravi in regulirani naravi, ki nam nudi dosti dobrot, pa tudi kulturo imamo dobro razvito. Po EPK-ju nam je malo zmanjkalo, da bi razvili kaj več, zato smo postali nogometno mesto. To so pač mnogoteri obrazi Maribora. Zdaj smo na primer v obdobju, ko je pomemben tudi turizem, saj se lahko pohvalimo s kar nekaj nazivi.

Če se vrnem k trajnosti in h kratkim razdaljam. Ne potrebujemo velike kongresne dvorane, dovolj so manjše, imamo kulinariko, 'outdoor' vsebine, smo točno to, kar išče svet. Njim ni jasno, da lahko stopiš iz kongresnega dogodka in si v desetih minutah v restavraciji na Lentu ali na Pohorju. V tujini se voziš eno uro, da prideš od točke do točke. Imamo tudi dobro zaledje narave in pa pitno vodo. V tujini vedno vprašaš, ali je voda pitna ali ne.«

Pa imamo dovolj nastanitvenih kapacitet?

»Nikoli jih ni dovolj. Imamo šest tisoč postelj, Ljubljana pa 20 tisoč. Gradec jih ima osem tisoč in pa dvakrat boljši rezultat od Maribora. Ni nas treba sicer skrbeti, smo kar v redu zasedeni. Gradec je drugo največje mesto v Avstriji, ima letališče, močan gospodarski center, pri nas pa posel beži iz mesta, kar je zaskrbljujoče. Imamo tudi univerzo. Trajnost pomeni tudi varnost in pa močan javni prevoz. V zadnjih letih se nam je pridružil MBajk. So na začetku govorili, pa saj se vozijo samo dijaki in študenti. Pa kaj zato?

To so prihodnji konzumenti tega javnega prostora in kulturo, da se vsi pripeljemo do bifeja in trgovine, je treba spreminjati. Ko smo bili mi otroci, je bilo še normalno, da vržeš žvečilni gumi na tla, potem so nas učili, da to ni v redu. Naše otroke pa že učijo ločevanja odpadkov. Ti procesi so dolgi, vsa srednjeveška mesta pa zapirajo jedra.«

Letošnje številke podobne lanskim

Kako pa ocenjujete trenutno turistično prepoznavnost Maribora v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti?

»Te primerjave so včasih nehvaležne. 36 destinacij imamo v celi Sloveniji, eno so male, ene velike. Mi smo kot mesto naredili gromozanski preskok. Pri nočitvah smo iz  štirinajstega mesta v štirih letih skočili na osmo, pri prihodih pa iz dvanajstega na šesto. Pred nami so res le etablirane destinacije. Pustimo Ljubljano, ki je center in se razvija sama po sebi, potem so tu še morske destinacije, gorske in zdravilišča. Pa še pri teh smo nekatere prehiteli. Po covidu smo bili tudi tretja najhitrejša rastoča destinacija v Slovenijji. 

Z Ofemom smo zabeležili 544 tisoč nočitev, kar je sto tisoč več, kot je bil prejšnji najboljši rezultat. Letos ni Ofema, ampak bomo blizu lanskim številkam. Jesenski del me ne skrbi, imamo precej prireditev. Martinovo bo naš Oktoberfest.«

Martinovanje ste letos raztegnili na štiri dni. So to prireditve za meščane ali tudi druge?

»Brez lokalnih prebivalcev tega ne smeš delati. Slej kot prej se ti zgodi, da imaš preveč turistov, domačini pa se ne počutijo dobro. Turizem moramo delati za domačine, potem pa vabiti ljudi. 

Te prireditve smo dvignili zaradi nas, da drugače gledamo na vino, ki ga predelamo, na konzumiranje in to je odgovor. Vse, kar delamo, delamo za nas. In spet se vračam k milenijcem. Oni hočejo imeti avtentično izkušnjo, hočejo razumeti, kako živimo, želijo jesti isto hrano in hoditi na iste prireditve. Mi smo hodili na Pag in si sami kuhali, nove generacije pa tega nočejo. Hočejo v mestu in spoznati kulturo, turizem. Imamo 200 etiket vina, pridite in poskusite. Zato se trudimo s turističnim forumom, da si povemo vse, kar nam leži na duši. 

Vsak mesec izmenjujemo informacije s turističnim gospodarstvom, da začutijo ta utrip. Brez vključevanja in nesebičnega podajanja informacij ne bomo nikamor prišli.«

Začeli bomo razmišljati drugače

Na zadnjem srečanju z novinarji v Viteški dvorani ste napovedali tudi, da bo Maribor postal adventna destinacija. Kako ste si to zamislili? Lahko na primer konkuriramo Zagrebu?

»Lahko. Vprašanje pa je, če si to želimo. Na vsa ta mesta, ki so okoli nas, gledam z veliki očmi in skušam naštudirati igro, s tem se ukvarja celotna ekipa. Ampak ambicije niso dovolj. Zagreb se je več kot 20 let ukvarjal s tem, da so adventna destinacija, trikrat so bili imenovani tudi za najboljšo. Pogledali smo podatke o nočitvah in prihodih, videli eno podobnost pri vseh mestih, le Zagreb je izstopal. Primerjali smo Ljubljano, Gradec, Maribor, Ptuj, Varaždin in Zagreb, Decembra vsi ustvarijo sedem odstotkov letnih nočitev, Zagreb pa 9,3. To je sistematično vlaganje v vsebino. 

Pogledali smo tudi, kateri gostje prihajajo. V Zagreb prihaja 31 odstotkov Hrvatov v tem obdobju, v Ljubljano osem odstotkov Slovencev, v Maribor pa 15 odstotkov. V Gradec pride 54 odstotkov Avstrijcev. To so razlike, ki ti dajo misliti. Če pogledaš Avstrijce, oni bazirajo na domačem turizmu. Mi smo še vedno malo na Krku in Pagu, tam ustvarjamo nočitve, malo pa je tistih, ki gredo poleti raziskovat drugam. Menim, da se bo to spremenilo. Temperature bodo botrovale k temu, da bodo ljudje razmišljali drugače, kdaj bodo šli na morje.«

Kaj pa Pohorje? Zlate lisice, ki je pripeljala veliko ljudi v mesto, ni več. So kakšni načrti za zimske rekreativce? Kaj si obetate, kaj lahko Maribor pozimi še ponudi?

»Zasluga Zlate lisice je, da Pohorje poznajo po vsem svetu, vsaj naše generacije. Na Pohorju smo v zadnjih 25 letih imeli vrhunske dogodke, ki so se začeli z razvojem 'downhilla'. To bi sedaj morali nadaljevati, seveda pa mora danes destinacija vložiti bistveno več, da dobi spet takšno dirko. Pohorje ima prednost, ker je v mestu in zato je med športniki zelo priljubljeno. V lanskem letu so bile izvedene posodobitve infrastrukture, tudi vmesna postaja ima svojo logiko. Ta del lahko seda izkoriščamo celo leto. Seveda pa je nujno razvijati ponudbo  ob tem. Tri poletne mesece smo imeli 30 stopinj. 

Čez vikend sem se vozil na Areh in opazoval ljudi, kako so s seboj prinesli mize in stole ter se hladili kar na parkirišču. Ponudbo je treba v skladu s tem razvijati, nuditi atraktivne stvari. Marprom se trudi, tudi mi bomo pri tem pomagali. Smo tudi začetek slovenske planinske poti, tudi to bi morali razviti in pomagati ponudnikom, da preživijo. Imamo še pohorsko kulinariko. Seveda pa vse to potrebuje denar za promocijo.«

Župan Saša Arsenovič je za 9. december napovedal tiskovno konferenco v Hiši Stare trte. Se ta torej odpira še letos?

»Se in zaslužila si je to prenovo. Prvič smo jo odprli pred sedemnajstimi leti, ko je svet bil še drugačen. Bila je poklon trti, vinarjem, kraljicam, nato so dodali še degustacije. A zdaj je potreben drugačen fokus. Seveda vse te dejavnosti ostajajo, ampak v drugačnem vrstnem redu. To bo vinski hram, namenjen štajerskim vinarjem in to je naš prvi fokus. Poseben poudarek bomo dali tudi mozaiku. V njem je dva milijona kosov keramike, znotraj se skrivajo zgodbe, legende, miti. Zdaj ga bomo še bolj izpostavili, prej je ostajal malce skrit.«