Uživanje hrane v razvitem svetu predstavlja vsakodnevno rutino. (Pre)pogosto pa premalo pozornosti posvečamo temu, kaj dejansko jemo, od kod je hrana prišla, iz česa je sestavljena.

Ljudje imamo običajno utečene prehranske navade. Poraja se vprašanje, ali bi se ob zavedanju, da določena hrana dolgoročno negativno vpliva na naše zdravje ali pa na dobrobit našega okolja, bili pripravljeni odreči določenim dobrotam in utečenim prehranskim navadam?

Smo pripravljeni sprejeti nove načine prehranjevanja in nova živila ali raje ostajamo tradicionalisti?

Spremembe so stalnica

Zagotovo so spremembe tudi del živilsko-prehranskega sektorja. Razlika je le, da so nekatere spremembe zaradi omejenosti naravnih virov, degradacije okolja, izgubi biotske raznolikosti ter onesnaževanja in odpadkov, nujne.

Tako bo omenjeni sektor v prihodnje poleg optimizacije pridelave in predelave moral poskrbeti še za druge vidike družbe in vse to vpliva tudi na to, kakšna bo hrana v prihodnosti.

Kot potrošniki ob poplavi informacij in izdelkov, ki jih imamo na voljo, včasih težko vemo, kaj je sploh pravilno, komu še lahko zaupajo in kako izbrati prava živila.

Kljub vzpostavljenemu nadzoru nad trgovanjem z živili, se zaradi enormnega obsega tega trga, še vedno pogosto dogajajo goljufije s hrano, ki so prisotne tudi v razvitem svetu.

Zgoraj našteta dejstva nas bodo v prihodnje verjetno »prisilila«, da spremenimo ali prilagodimo naše prehranske navade.

Ob naraščanju števila prebivalstva na eni strani in skrbi za naše okolje na drugi strani bo zagotovo eden izmed izzivov prihodnosti, kako pridelati in predelati več hrane, ki bo energijsko ter hranilno bogatejša, kako pridelati odpornejše rastlinske vrste ter na drugi strani poskrbeti tudi za okolje in zdravje.

Skoraj zagotovo to ne bo mogoče brez določenih sprememb na področju pridelave in predelave, z uporabo novih tehnologij ali novih živil, saj imamo na voljo le omejene količine naravnih virov, hkrati pa so pomemben dejavnik pri pridelavi hrane tudi vremenske razmere. 

Kakšna bo hrana v prihodnosti?

Eden od ključnih ciljev Evropske unije na področju prehrane je boj proti podhranjenosti in debelosti, prilagajanje prehrane za zdravo staranje, pridobivanje in razvoj novih beljakovinskih alternativ za spodbujanje rastlinske prehrane, izboljšanje pristnosti, sledljivosti in varnostnih sistemov na področju hrane ter podpiranje zdrave in trajnostne prehrane.

Pomemben vidik bo poleg omenjenega zagotovo predstavljala tudi skrb za zdrav planet, ki vključuje prehranske sisteme, ki se bodo prilagajali podnebnim spremembam, ohranjali naravne vire, zmanjševali izpuste toplogrednih plinov, spodbujali biotosko raznolikost ter trajnostno kmetijstvo.

Eden ključnih izzivov Evropske unije do leta 2030 je tudi vzpostavitev krožnosti in učinkovitosti virov, ki vključuje zmanjšano porabo vode in energije z učinkovitejšimi tehnološkimi procesi ter uporaba trajnostne in biološko razgradljive embalaže za živila.

Zagotovo mora biti tudi eden ključnih ciljev tudi nič odpadne hrane.

Kompleksnost usmeritev in zavedanje, kaj nas v prihodnosti čaka, zagotovo predstavlja mnoge izzive.

Skozi pregled različne literature smo pripravili nekaj smernic razvoja hrane v prihodnje. Spodaj našteti in opisani so le ene izmed njih. 

Funkcionalna živila

Funkcionalna živila so živila, ki poleg svoje osnovne hranilne vrednosti vsebujejo določene sestavine in s tem ugodno vplivajo na naše zdravje.

Gre za različne skupine živil, ki so lahko obogatena z vitamini in minerali, prehranskimi vlakninami, probiotiki, prebiotiki, antioksidanti in podobno.

Ključna funkcija omenjenih živil je v tem, da preko zauživanja vsakodnevnih živil zvišamo vnos esencialnih snovi za naš organizem. Kot primer lahko navedemo testenine, katerim so dodane prehranske vlaknine.

V povprečju bi človek na dan moral zaužiti okrog 30 gramov prehranskih vlaknin, vendar jih zaužijemo bistveno manj. Tako bi lahko z zauživanjem »klasičnega« živila zvišal tudi dnevni vnos prehranskih vlaknin.

Nutrigenomika

Namen nutrigenomike je razviti in zagotoviti individualna prehranska priporočila na podlagi človeškega genoma. Ključni namen nutrigenomike je prilagoditi prehrano za vsakega posameznika na podlagi njegovega genotipa in s tem izboljšali zdravje in preprečiti bolezni.

Nekateri znanstveniki namreč navajajo, da bo omenjena veda skupaj s 3D tiskanjem hrane omogočila revolucijo, saj bomo lahko pripravljali živila, ki bodo prilagojena izključno našim potrebam. 

3D tiskanje hrane

Verjetno pred časom še precej imaginarna zadeva, ki očitno postaja resničnost. Prednost tiskanja hrane je predvsem skrajšanje verige proizvodnje hrane, ob tem pa je potrebno upoštevati še možnost neskončnega ustvarjanja.

Zagotovo obstajajo izzivi glede specifičnih lastnosti uporabljenih materialov in  prilagoditve strojne opreme in samega 3D tiskanja. Vendar, kot smo omenili zgoraj, nekateri znanstveniki vidijo predvsem potencial združitve nutrigenomike in 3D tiskanja hrane.

Laboratorijsko meso 

Meso predstavlja pomemben vir beljakovin, vendar vzreja živali zaradi porabe velikih količin vode, obdelovalnih površin in emisij toplogrednih plinov predstavlja pomemben izziv, kako zagotoviti takšno količino meso ob povečanju prebivalstva. Ena od rešitev je tudi laboratorijsko meso.

Gre za meso, ki je narejeno iz matičnih celic žive živali. Te celice se v bioreaktorju ustrezno oskrbuje s hrano in kisikom ob ustreznih pogojih. Ko se matične mišične celice dovolj preoblikujejo, okrepijo in razširijo, nastanejo mišična vlakna in čez čas, ko nastane več mišičnih vlaken, se ta združijo in dobimo kos mesa.

Laboratorijsko meso so prvič razvili leta 2013, vendar je takratna proizvodna cena bila izjemno visoka (več kot 300.000 dolarjev za en kilogram mesa). Prav tako je težavo predstavljala sama tekstura mesa. Z ustreznimi nadaljnjimi študijami je v prihodnosti mogoča tudi tovrstna pridelava mesa.

GSO (gensko spremenjeni organizmi)

Gensko spremenjena hrana pri mnogih ljudeh povzroča mnoge dvome o tem ali je GSO hrana zlo ali rešitev za podhranjenost in prilagojenost na podnebne spremembe.

S pomočjo različnih tehnologij in znanosti nam GSO omogoča razvoj živil z višjo vsebnostjo hranil ali pa pomaga pri razvoju rastlin, ki so odporne na škodljivce, ki potrebujejo manj gnojenja in podobno.

Še vedno je mnogo dvomom v tovrstno znanost, vendar če omenjeno vseeno nekoliko primerjamo s selektivno vzrejo, ki je skozi čas omogočila prenos želenih genov na naslednjo generacijo, zaradi česar so geni postali bolj izraziti, hkrati pa je to prinašalo večji in boljši pridelek.

Zelo podobno se dogaja tudi z GSO, vendar nam tukaj znanost omogoča, da tarčno delujemo na določene gene.  

Rastlinsko »meso«

Omenjena zadeva postaja zelo priljubljena, saj je razvoj na tem področju prišel do te mere, da je določeno rastlinsko »meso« skoraj neločljivo od pravega mesa.

Dandanes ogromno ljudi vsakodnevno uživa meso. Prekomerno uživanje mesa tako lahko povzroča različne zdravstvene težave ob tem pa tudi živinoreja predstavlja veliko obremenitev za okolje, hkrati pa je pogosto v ospredju tudi etičen način pridelave in potrošnje mesa.

Tako je dandanes vedno več ljudi, fleksitarijancev, ki ravno iz zgoraj navedenih razlogov posegajo po »mesu« rastlinskega izvora. Zagotovo velja izpostaviti tudi dejstvo, da je pri odločitvi za nakup tovrstnega »mesa« potrebno pogledati tudi deklaracijo izdelka, saj ti izdelki lahko vsebujejo velike količine maščob in dodanih različnih aditivov.

Alternativne beljakovine

Čeprav pogosto pri potrošnikih povzroči odpor je dejstvo, da so številne žuželke neverjetno bogate s hranili.

Številne žuželke vsebujejo veliko beljakovin, zdravih maščob, vitaminov in mineralov. Nekatere med njimi vsebujejo celo vse esencialne aminokisline, ki so potrebne za obnovo mišic in tkiv v našem telesu.

Rumene mokarje je Evropska komisija potrdila za novo živilo in se od maja 2021 lahko uporabljajo v živilih za humano prehrano. Zakaj pa žuželke veljajo za super alternativo?

Za vzrejo potrebujejo bistveno manj prostora, hkrati pa ima njihov vzreja bistveno manjši ogljični odtis (govedina 24 kilogramov ogljikovega dioksida, medtem kot žuželke dva kilograma ogljikovega dioksida na 200 kilokalorij).

Prav tako se kot alternativne vire beljakovin omenja različne beljakovine živalskega izvora, med katerimi velja izpostaviti alge in grahove beljakovine.

Užitna embalaža hrane

V povprečju vsak državljan v članicah Europske unije ustvari za 164 kilogramov odpadne embalaže. Najpogostejša embalaža, ki se uporablja v živilstvu je plastika, papir in kovina.

Vse to še zmeraj pogosto konča na smetiščih in s tem dodatno onesnažuje okolje. Eden izmed načinov v prihodnosti, kako bi zmanjšali količino odpadne embalaže, je tudi razvoj embalaže, ki bi jo potrošniki lahko zaužil skupaj z živilom. 

Morda se mnoge od zgoraj predstavljenih novosti zdijo nerealne.

Verjetno je tudi pred letom 1928 bilo precej nerealno, ko so na trg prišli žvečilni gumiji, ki so v uporabi še danes, takrat pa so veljali za pravo »fantastiko«. In tako kot so se spremembe in seveda dvomi dogajali nekoč, se bodo zagotovo tudi v prihodnje. 

Kot smo omenili, se bodo spremembe zgodile tudi na drugih področjih znotraj pridelave hrane in tudi ponudbe hrane. Glede na omejenost je v prihodnje moč pričakovati nove oblike pridelave hrane, nove oblike predelave hrane, produktivnost in inovacije v kmetijstvu, spreminjanje prehranskih sistemov in vzpostavitve lokalnih prehranskih sistemov. Mogoče velja izpostaviti ravno slednjega.

Vzpostavitev lokalnih prehranskih sistemov vse od pridelave do predelave je eden ključnih pristopov k trajnostnemu kmetijstvu, ohranjanju podeželja ter zagotavljanju varne, lokalno pridelane hrane.

Slovenija ima, ravno zaradi svoje majhnosti in raznolikosti odlične pogoje, da vzpostavi tovrstno obliko prehranskih sistemov, vendar je na vseh nas potrošnikih, da v tovrstni hrani prepoznamo njeno dodano vrednost.

Kakšne bodo torej spremembe na področju prehrane v prihodnosti? Zagotovo jasnega odgovora na to vprašanje ne moremo ponuditi, bodo pa spremembe v veliki meri odvisne tudi od nas, potrošnikov in usmerjene v ohranjanje našega planeta. 

Avtor: Gregor Sok 

Starejše novice