Gradnja Centra odličnosti za fotoniko bo pomenila tudi začetek investicij iz sklopa evropsko sofinanciranega projekta Innovum.
Na Valvazorjevi ulici v Mariboru so danes v sklopu regijskega obiska vlade slovesno odkrili temeljni kamen Centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije Univerze v Mariboru.
Ta investicija pomeni tudi začetek izvajanja evropsko sofinanciranega projekta Innovum, s katerim želi Univerza v Mariboru okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter zmanjšati zaostanek vzhodne regije za zahodno.
Začetek izvajanja projekta Innovum
Center odličnosti je po besedah rektorja univerze Zdravka Kačiča prvi v nizu osmih projektov v skupni vrednosti 125 milijonov evrov, ki so jih na univerzi pripravljali v zadnjih treh letih.
»Gre za prelomni trenutek, kjer začenjamo z izvajanjem projekta Innovum. Zelo smo hvaležni, tako predsedniku vlade kot resorskemu ministrstvu, da so prepoznali pomembnost tovrstnih prizadevanj Univerze v Mariboru, da zagotovi pogoje za izobraževanje odličnih kadrov in pogoje za izvajanje odličnega raziskovalnega dela,« je poudaril rektor.
Dejal je še, da si univerza prizadeva v širši regiji vzhodne Slovenije ponuditi priložnost industriji, da povečuje svojo konkurenčnost tako doma kot tudi v mednarodnem prostoru.
Gre za prenovo centra, tako nove prostorske kapacitete niso predvidene, dela pa naj bi bila končana v letu 2027.
Vrednost prenove centra skoraj dva milijona
Skupna vrednost platforme Innovum je nekaj več kot 125 milijonov evrov, vsa pa so po besedah rektorja že zagotovljena. Načrtovani skupni upravičeni stroški projekta prenove centra so skoraj 1,8 milijona evrov. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa je pred dvema tednoma odobrilo 1,5 milijona evrov kohezijskih sredstev.
»Danes smo postavili dva temelja z enim samim namenom, da mesto industrije iz preteklosti popeljemo v nove čase.
V čase, kjer bomo gradili na znanju, na superračunalniku, na podatkovnih centrih, na umetni inteligenci, na vesoljskih tehnologijah in okoli teh panog razvijali tudi kvalitetna delovna mesta.
Da si bodo mlade družine lahko v Mariboru ustvarjale boljše življenje,« je dodal predsednik vlade Robert Golob.
Boljša raziskovalna infrastruktura in kadri
S projektom bo mariborska univerza pridobila nove prostore in sodobno raziskovalno opremo ter tako okrepila zmogljivosti za raziskave in razvoj na ključnih področjih, kot so fotonika, polprevodniki in radarska tehnologija ter fotovoltaični sistemi za pridobivanje elektrike iz sonca.
Mariborski župan Saša Arsenovič tovrstne investicije vidi kot ukrepe, s katerimi se zmanjšuje zaostanek za zahodno kohezijsko regijo.
»V zadnjih treh, štirih letih je bilo toliko podpore na vseh področjih, da se mesto popolnoma spreminja, spreminja identiteto in seveda tudi ob 50. obletnici univerze se zahvaljujem rektorju, da so tako smelo zastavili svoje projekte in da gledajo v prihodnost.
Maribor postaja ne samo mesto kulture, ampak seveda tudi mesto znanja,« je še dodal župan.
