Letalska nesreča na letališču Edvarda Rusjana Maribor, v njej je bilo več kot 330 udeležencev

Danes je na Letališču Edvarda Rusjana Maribor pod okriljem Ministrstva za obrambo potekala vaja letalske nesreče, v kateri je sodelovalo več kot 330 oseb.

Hitrost, komunikacija in organizacija med sodelujočimi pri reševanju še posebej pomembni

Gre za dogodek, kjer so hitrost, komunikacija in organizacija med sodelujočimi pri reševanju še posebej pomembni, zato je vaja za vse sodelujoče službe ključnega pomena. Ko gre zares, se potem odreagira kar se da profesionalno, hitro in učinkovito. Hkrati je vaja tudi najvišja stopnja usposabljanja delavcev.

Vaja se izvaja po scenariju, v katerem je potniško letalo med pristajanjem na letališču Edvarda Rusjana Maribor zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze. Posledica slabega pristanka so bile poškodbe na glavnem podvozju in požar pod levim krilom. Za nameček se v tovornem delu letala nahaja jedka snov, ogroženih pa je 40 potnikov in šest članov posadke.

Bojan Lešnik z enote za nujno medicinsko pomoč poudarja, da je ključno, da se v takem primeru bolnišnice ne zapolnijo prehitro – upoštevati je treba kapacitete in se pozanimati, katere bolnišnice imajo ustrezne oddelke za poškodovance. V kolikor je na voljo tudi pomoč helikopterja, je ravno zato priporočljivo, da ta poškodovance pelje v oddaljene bolnišnice.

Na vaji je sodelovalo veliko služb

Na vaji so sodelovali Ministrstvo za obrambo (Center za obveščanje RS, UO/Izpostava Maribor, Regijski center za obveščanje Maribor), Štab CZ VŠR, poveljnik in namestnik CZ občine Hoče-Slivnica, DRI d.o.o. (izvajalec storitev obratovanja letališča), Gasilska brigada Maribor, GZ Maribor (prostovoljne gasilske enote), PU Maribor, UKC Maribor, KCLJ (Dispečerski center zdravstva Maribor), ZD dr. Adolfa Drolca, Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč ter incidentov, Kontrola zračnega prometa Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Služba za psihološko pomoč Civilne zaščite, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – MEEL in EHI-ekipa za ITK podporo.

»Veseli me, da je današnja vaja pokazala, da sistem deluje. Seveda bomo morali nekaj stvari izboljšati, ampak generalno gledano je vaja uspela brez zapletov,« je povedal Smiljan Kramberger, vodja projekta upravljanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor in dodal, da je vaja ključnega pomena tudi za letališče – s tem se urijo zaposleni in pridobivajo neprecenljive izkušnje. Kramberger ob koncu vaje ugotavlja, da je v primeru reševanja iz letala reševalska ekipa količinsko podhranjena.

Z vajo se izpopolnjuje pripravljenost in organiziranost

Ključni cilji vaje so bili preverjanje učinkovitosti in usklajenosti rešitev v regijskem načrtu zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova na vseh ravneh načrtovanja. Na ta način se preverja in izpopolnjuje tudi pripravljenost in organiziranost enot za zaščito, reševanje in pomoč ob prihodu na kraj dogodka.

Prisotnih je bilo tudi več ocenjevalcev iz vrst Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Izpostave Maribor ter predstavnikov sodelujočih reševalnih in drugih služb. Tudi njihov delež bo pripomogel k izboljšanju kriznega načrta.

Štajerska regija potrebuje svojo prikolico za masovne nesreče

Vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Maribor, Ivanka Grilanc, je že tekom vaje naletela na ključno pomanjkljivost. 

»Uspešnost vaje bo pokazala kasnejša analiza – od vsake službe pričakujemo, da povedo vse nastale nejasnosti, ki bi jih sicer lahko preprečili. Ena izmed pomanjkljivosti, ki jo že lahko izpostavim, je zagotovo prikolica za masovne nesreče, ki smo si jo tokrat izposodili v Murski Soboti, a bi jo potrebovali tudi v štajerski regiji,« je povedala Grilančeva in dodala, da je sicer komunikacija in organizacija potekala gladko in v skladu z načrtom, končno oceno pa prepušča ocenjevalcem.

Poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik pojasnjuje, da je intervencija bila zahtevnejša predvsem zaradi velikega obsega, večji izziv kot je bila jedka snov v tovornem prostoru tako izpostavlja veliko število ponesrečencev – pri tem je največji izziv prav logistika, saj se s takimi intervencijami ne srečujejo vsakodnevno. Dodaja tudi, da so gasilci dobro izurjeni, zato so vajo izpeljali uspešno in brez zapletov.

Upoštevati moramo tudi, da je današnji dan postregel z idealnimi razmerami, ko pa pride do tovrstnih nesreč pa je običajno obratno – takrat je delo pristojnih služb dodatno oteženo.