Jasna Tomažin in Al Carboni, ki prihajata s Primorske, sta svoje mesto pod soncem našla v Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer sta odprla svojo butično trgovino z domačimi izdelki.
Z Jasno smo poklepetali o selitvi, izvoru ideje za trgovino ter ciljih za prihodnost.
Eden bolj podcenjenih slovenskih krajev
Primorca sta se v Prlekijo preselila pred tremi leti, k selitvi pa je botrovala pestra izbira nepremičnin v Pomurju, saj v svojem kraju nista v želenem cenovnem okvirju našla nič primernega:
»Na Koper me ni nič vezalo, zato je bil ta korak lažji. Domača hiša me je spominjala na pokojne starše, zato sem si želela spremembe. V Prlekiji sem našla vikend in v roku dveh mesecev smo se preselili.«
Poleg partnerja so del selitve bili še otroci, prašič, koza, pet psov, pet mačk, kača in kuščarji. S partnerjem sta kmalu prišla do spoznanja, da je Sveti Jurij ob Ščavnici eden bolj podcenjenih slovenskih krajev.
Prleki so napram Primorcem bolj zaprti
»Na slovenski obali so cene vrtoglave, pozabljamo, da mi nismo Monako ali Santa Barbara – ne na področju okolja ter ljudi, še manj pa na področju plač. Tako lahko na obali prodaš nepremičnino in v Pomurju kupiš za enako ceno tri – v eni živiš, dve pa oddajaš.
Govorimo o le 200 kilometrih razlike v razdalji,« ugotavlja lastnica trgovine in poudarja, da ljudje še vedno mislijo, da se Prlekija razvija prepočasi, kar je zmotno prepričanje: »Pomurje se s turističnega vidika zelo dobro razvija in ponuja neizmeren potencial.«
Ko Jasna primerja svoj rodni kraj s Svetim jurijem ob Ščavnici ugotavlja, da je Koper v določenih pogledih bolje razvit, ljudje pa so dostopnejši:
»Zdi se mi, da so Prleki napram Primorcem bolj zaprti – težje je dobiti njihovo zaupanje, faza spoznavanja je daljša.«
Tik po selitvi je prišlo do pandemije covid-19, kar je za oba s partnerjem pomenilo veliko časa za razmislek, poleg tega pa domačinov še nista zares poznala.
Takrat je Al Carbonija spodbudila k odprtju svojega podjetja, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, a si je želela dodatnih izzivov – tako se rodila ideja o trgovini, ki nosi ime A-Petit.
Ljubezen do hrane in ideja za imenom A-petit
Zgodba A-petit se je začela pisati že mnogo prej – v drugačnem kontekstu, a s podobno idejo:
»A-petit je ime prejšnjega podjetja, v sklopu katerega sem se ukvarjala s kuharskimi tečaji in vrtnarskim kotičkom za otroke. Že takrat smo uporabljali doma pridelane sestavine. Ljubezen do domače hrane me spremlja že od otroštva, tako sem bila vzgojena.«
Takrat se je poigrala z besedo apetit in ji dala dvojni pomen, »apetit« povezujemo s hrano, »petit« pa francosko pomeni majhen. Poleg tega vsebuje začetne črke njenih otrok in priimka (A – Adrijan, T – Tadej in T - Tomažin).
Ime se je na Primorskem prijelo, zato ga zdaj prenesla še v svoj novi dom.
Živila, izdelki, naravna kozmetika ter darilni program
V trgovini trenutno najdemo artikle vsaj 20 dobaviteljev, po besedah lastnice pa jih bo v kratkem zagotovo še več, posledično je širok tudi nabor izdelkov:
»To niso samo živila, ponujamo tudi ročno izdelane izdelke, naravno kozmetiko in darilni program,« dodaja Jasna, ki se sicer najbolj razveseli ljudi, ki prepoznavajo kakovost artiklov in se zavedajo njihove vrednosti in trdega dela za njimi.
Kljub visoki vrednosti izdelkov se Jasna želi izogibati astronomskim cenam: »Moja strategija je, da ne nabijam marž pod imenom 'pristno in domače'. Od tega nimam namena obogateti, to je delo na dolgi rok in za dušo. Zavedam se, koliko truda je vloženega v domače pridelan izdelek, zato ga sama tudi dobavitelju z veseljem pošteno plačam.«
V trgovini so tako artikli z vseh koncev Slovenije, v njej se najde nekaj za vsak okus, glavna filozofija pa je seveda spoštovanje domačega.
V prihodnosti se zaradi visokega povpraševanja znamki A-petit obeta tudi spletna trgovina, Jasna pa dopušča možnost, da se nekoč v trgovini znajde kakšen njen izdelek, čeprav o tem še zaenkrat ne razmišlja.
Starejše novice
