Včeraj točno ob polnoči je irsko navdahnjena punk rock skupina izdala nov album z naslovom Such is life. Datum izida je seveda povezan z dnevom svetega Patrika – praznikom, ki ga praznujejo predvsem na Irskem, hkrati pa je to tudi datum, ko je skupina leta 2007 pričela z delovanjem. Slavljenje praznika gre z roko v roki s pitjem piva in oblačenjem v zeleno barvo.
Ob izidu tretjega albuma so se »Vizli« najprej oglasili v ljubljanskem Orto baru, včeraj pa so za pravi irski razvrat poskrbeli še na domačem Štuku.
Zasedba je napovedala tudi turnejo, ki so jo skladno z imenom albuma poimenovali »Such is Live«, v sklopu katere bodo obiskali mnoga slovenska mesta, koncertirali pa bodo tudi v Franciji in Nemčiji.
»Vizli« so včeraj praznovali 16. obletnico delovanja
Spomnimo, Happy Ol' McWeasel mešajo punk rock s tradicionalnimi irskimi melodijami in napevi. Z ustvarjanjem so brez večjih ciljev začeli pred 16 leti, zaradi dobrega odziva pa so hitro postali »resen band«.
Njihovo kariero sta zaznamovala dva albuma – No Offence in Heard Ya Say – h katerima so včeraj dodali še tretjega, Such is Life. V zasedbi jih ustvarja sedem: Gregor Jančič, Martin Bezjak, Primož Zajšek, Aleš Voglar, Aleš Pišotek, Matej Kosmačin ter Timi Krajnc.
Novi album prinaša 13 skladb, nekatere od njih pa smo že slišali: Last Good Dance, Mickey Lad, See Your Tommorow, Break Them Bones ter 100 Years.
Pred koncertom smo poklepetali s članoma Alešem Voglarjem in Martinom Bezjakom, ki sta iskreno povedala, da vsi skupaj odziv na nov izdelek pričakujejo s cmokom v grlu: »V tem času občutimo veliko treme. Naučiti smo se morali ogromno novih komadov, hkrati pa nestrpno pričakujemo odziv ljudi na nove komade plošče, na kateri smo delali sedem let.«
Preberite še:
Album Such is life bi z enim pridevnikom imenovali »bipolaren«
Prva dva albuma sta se po raznolikosti komadov stopnjevala in pri tretjem ni nič drugače: »Na kup smo dali res pester nabor različnih pesmi, zato nas zanima, kako se bodo pri ljudeh prijele. Mi za njimi vsekakor stojimo, v zadnjem albumu smo se še bolj definirali,« pravi Aleš.
Člana ekipe tudi z veseljem povesta, da so bili novi komadi na včerajšnjem skoraj razprodanem koncertu v Ortu baru odlično sprejeti, zato nista dvomila v ponovni uspeh in pravi »žur« na domačem terenu. Imela sta prav – sprejem na Štuku je bil brez dvoma vrhunski.
Aleša in Martina smo vprašali tudi, kako bi z enim pridevnikom opisala album Such is life. Po ne tako dolgem premisleku sta se strinjala s pridevnikom »bipolaren«.
Fantje gredo običajno na oder s skromnimi pričakovanji: »Ko gremo na koncert, pričakujemo najmanj in najslabše, zato nas publika pogosto pozitivno preseneti. Včasih so se obiskovalci začeli zbirat pozno in smo pričakovali skoraj prazno dvorano, a je bila ta čez deset minut polna,« je dejal Aleš in se spomnil prigode s koncerta v Šiški: »Ob obletnici smo pričakovali žurko, ampak je publika presegla vsa naša pričakovanja – na koncu je bilo več poslušalcev na odru kot pod njim. Še danes smo presenečeni, ko gledamo fotografije – bilo je res over the top.«
Nekateri komadi pred izidom zorijo tudi do enega leta
Po 16 letih delovanja je izšel tretji album, razlog za tem, da ti izhajajo redkeje pa je lahko tudi dejstvo, da fantje pogosto težko poenotijo mnenja.
»Naš band ima veliko članov, vsak od nas ima tudi velik ego. V debatah radi kompliciramo, saj imamo na stvari in glasbo različne poglede. Preden se zedinimo in pridemo do točke, da je vsem všeč, lahko mine tudi eno leto,« sta pojasnila Aleš in Martin ter se strinjala, da je to hkrati tudi razlog, da so komadi zares dodelani.
Na začetku so bili »fantje vseh vetrov«, tako dolge kariere v tem žanru niso pričakovali
Zaradi spontanega začetka je bilo naše vprašanje tudi, kakšen bi bil odziv, če bi članom pred šestnajstimi leti nekdo rekel, da jih čaka vsaj petnajstletna resna glasbena kariera?
»Jaz tega ne bi verjel, sploh pa ne v tem žanru, saj smo takrat bili »fantje iz vseh vetrov«, ki so se znašli na enem projektu. Če bi mi pa nekdo že takrat to predstavil tako kot je danes, pa bi to z veseljem podpisal,« je dejal Aleš, Martin pa je dodal, da so bili že takrat v glasbi zelo aktivni, obenem pa so bili dobri prijatelji, zato bi se slej ko prej zagotovo znašli na istem odru, tudi če ne bi prišlo do takratnega slučajnega dogodka.
Glede primerjave slovenske in tuje publike se Aleš in Martin strinjata, da so razlike vse manjše: »V tujini smo običajno nastopali na koncertih na visokih nivojih – tja pride publika, ki ve kaj lahko od banda pričakuje. V nekaterih germanskih regijah so bili ljudje nekoliko bolj zadržani – poslušali so analitično. Spet nekje drugje v enaki državi pa je bil razvrat.«
Starejše novice
