LiLa MiSa je družinska mikropivovarna v Limbušu, ki je zaradi kvalitetnega piva dobila zanimive in znane stranke.
LiLa MiSa je družinska mikropivovarna, ki sta jo zasnovala pivovar Miha Ajster in njegova žena Sandra. Po eksperimentiranju, pokušanju, učenju o pripravi piva iz literature danes nosita recept za odlično pivo v svojem srcu. S trdim delom in užitkom želita posel nekoč predati svojima otrokoma, ki sta že sedaj del uspešne zgodbe. Sama pivovarna nosi ime, ki je sestavljeno iz prvih dveh inicialk vseh družinskih članov, sinov Liama in Lana ter Mihe in Sandre.
Začetek eksperimentiranja
Vse skupaj se je začelo dobrih dvajset let nazaj, ko je Miha s svojim bratom in kolegi v eni od mariborskih gostiln, natančneje nasproti kina Udarnik, eksperimentiral pri varjenju piva. Skupaj so s »starter kiti« naredili nekaj rund piva in nato se je zgodba o ekperimentiranju zaključila - vendar le za nekaj časa.
Libija je bila odločilna
Leta 2004 je Miha odšel v Libijo za podjetje EM Hidromontaže, kjer je takrat delal.
»Libija je bila takrat pod vladavino Gadafija, kar je pomenilo stoprocentno prohibicijo na alkohol. Nikjer nisi mogel kupiti piva, razen na črno. Tam nas je bilo približno dvajset Slovencev. Eni med njimi so znali delati vino, drugi žganje, spet tretji pa so delali pivo. In tako se je tam začelo variti pivo v malo večjih količinah. Mesečno sem začel pridelovati od 50 do 100 litrov piva,« pove Miha.
Od Belgijcev, datljev, pekovsega kvasa do kopalnice
Med dvoletnim bivanjem v Libiji je Miha spoznal precej zanimivih Belgijcev, ki so izdelovali pivo za svoje potrebe in preko njih dobil podatke glede tehnologije, njegov brat, magister živilske tehnologije, pa mu je predal znanje glede kvasov in biotehnoloških procesov.
»Pogoji za izdelovanje piva v Libiji so bili zelo zanimivi. Imeli smo kopalnico, kupoval sem si pekovski kvas, malt ekstrakt in datelje. Kljub temu pa je na koncu nastalo dobro pivo,« nadaljuje Miha.
Ustvaril Elvis Jackson pivo
Po vrnitvi iz Libije sta Miha in njegov starejši sin Liam slučajno na internetu našla oglas za šolo rocka. Pogovarjala sta se, če bi šel igrat bobne, glede na to, da je bila to sinova želja. Zgodil se je informativni dan na glasbeni šoli, kjer sta spoznala Marka Soršaka Sokija in Liam je začel pri Sokiju igrat bobne.
»Približevali so se prazniki in razmišljali smo, kaj bi Sokiju podarili za božič. Pa sem rekel, glede na to, da je človek roker in da špila bobne pri Elvisih, bi mu lahko zvarili eno naše pivo. Sigurno bo mislil, da je buteljka in bo presenečen. Soki je bil nad pivom pozitivno presenečen in ker beseda da besedo, je hitro prišlo do tega, če bi mi za rock skupino Elvis Jackson delali znamko piva Elvis Jackson. Pa sem rekel, zakaj pa ne. Če imaš nekoga v ozadju, ki pomaga pri promociji, je to samo plus,« nam je med obujanjem dejal Miha.
Dogovorili so se za sodelovanje in začelo se je pri 200 litrih piva. Takrat so večinoma delali Elvis Jackson pivo, kmalu pa sta z ženo začela razvijati in delati tudi na svoji znamki LiLa MiSa.
Od Elvis Jacksonov do Bineta Volčiča
Andrej Krštinc, lastnik Pivarne v Mariboru, v kateri je Elvis Jackson pivo tudi naprodaj, jima je svetoval, naj razmišljata skozi perspektivo ljudi, ki niso rokerji, a bi vseeno želeli spiti pivo. Tako sta se odličila, da razvijeta in dodelata svojo lastno znamko piva LiLa MiSa in z njo prodreta na trg.
»Povabljen sem bil na predstavitev singla Take your time od Elvisov, kjer je bilo veliko znanih ljudi, med njimi tudi Bine Volčič. Tam je prvič poskusil naše pivo in takoj je želel vedeti, kdo ga dela. Soki naju je spoznal in Bine je rekel, da hoče imeti to pivo v svoji gostilni, vendar če je možno pod svojo znamko. Seveda sem znova rekel, zakaj pa ne. Bine Volčič je močno ime pri nas,« pripoveduje Miha.
Mesečno pridelata 600 litrov piva
Mesečno v mikropiovarni LiLa MiSa zvarijo 600 litrov piva. Nekaj od tega za lastno uporabo, večino pa za prodajo, med drugim v sode polnita tudi točeno pivo. A širiti se (še) ne želita.
»Najin cilj je, da nisva sužnja bankam. Midva bova, upam, v roku 20 let naredila tako močno tradicijo, da bodo otroci ali pa vnuki prevzeli podjetje, ki bo imelo tradicijo in bo na lastnih virih zgradilo pivovarno. Heinekein je tudi nastal kot družinsko podjetje in še danes je družinsko podjetje. Ampak takrat niso nastali iz enega trenutka, ampak so za to delali 400 let. Mora se obrniti nekaj generacij, če želiš biti prepoznaven,« pove Miha.
»V Mariboru ostaja špricer kultura«
»Kot mikropivovarja so me v Mariboru dobro sprejeli, predstavili smo se tudi na Makro Beer Festu. Še vedno pa ljudje ne morejo mimo špricerja. Maribor je špricer kultura in vedno bo tukaj špricer zmagal. Zgodilo se mi je že večkrat na Makro Beer Festu, da me je več ljudi zaporedoma vprašalo, če imam špricer,« v smehu pove Miha in za konec še našteje, kje lahko okusite rdečo nit tega članka:
»Naše pivo lahko dobite v Cantante Caffe na Taboru, v Rokaju na Lentu, v Pivarni na Glavnem trgu, v Bunker baru v Murski Soboti, v Galeriji okusov v Celju, v bistroju Monstera v Ljubljani in na samem naslovu mikropivovarne.«
