Želite biti vedno na tekočem? Izberi Mariborinfo kot prednostni vir na Googlu.

Mariborčan Rok Gumzej pred evropskim prvenstvom v slam poeziji: »Včasih je dovolj, da si upaš biti ranljiv«

| v Lokalno

Rok Gumzej je nedavno postal državni prvak v slam poeziji, Slovenijo pa bo zastopal na evropskem prvenstvu v Gradcu. S pisanjem se je ukvarjal že prej, na oder pa ga je pripeljala tudi želja po ustvarjanju in premagovanju lastne treme.

Poezija je lahko veliko več kot počasno branje cenenih rim o vremenu in pravljičnih bitjih. Lahko je smešna, drzna, nepričakovana in zelo osebna. Prav takšno svobodo ponuja slam poezija, tekmovalna oblika pesniškega nastopanja, v kateri avtorji svoje tekste predstavijo občinstvu.

Med tistimi, ki so letos prepričali slovensko slamovsko sceno, je tudi Mariborčan Rok Gumzej. Na državnem prvenstvu je osvojil naslov prvaka, s tem pa si zagotovil nastop na evropskem prvenstvu, ki poteka v Gradcu.

Foto: Žan Osim

Kaj sploh je slam poezija?

Slam poezija se je sicer razvila v ZDA v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot poskus približanja poezije širšemu občinstvu.

Nastala je kot odziv na občutek, da je pesniško ustvarjanje postalo preveč zaprto v akademske in literarne kroge. Namesto formalnega branja je v ospredje postavila energijo, neposrednost in stik z občinstvom.

»Slam poezija je veliko bolj dinamična, pripovedna, doživeta, včasih tudi teatralna oblika pripovedovanja poezije. Od klasične se razlikuje po tem, da je bolj osebna in igriva. Meni osebno tudi humoristična. Velik poudarek je na avtentičnosti. Ni treba, da poveš popolno, pomembneje je, da ti publika verjame in sprejme, kar ji želiš povedati,« razloži Rok.

Čeprav je na slamovski sceni še novinec, ustvarjanje besedil zanj ni nekaj novega. Preden je stopil na oder, je pisal dnevniške zapise, scenarije, besedila za videe, pisma bližnjim in celo recenzije videoiger. Zaposlen je v centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer se tudi vsakodnevno srečuje z javnim nastopanjem, zato je v vodo skočil lažje.

Poleg tega je izkušnje nabiral pri glasbenih nastopih, lutkarstvu, improvizaciji, vodenju prireditev, moderiranju dogodkov, videovsebinah in televizijskih oddajah. Preizkusil se je celo v stand-up komediji. Pred približno tremi leti je začel kratke zapise, ki jih takrat še sploh ni dojemal kot poezijo, objavljati na dveh anonimnih Instagram profilih.

»Še danes v resnici ne vem, ali je to, kar pišem, sploh poezija. Samo rad imam tekste, ki mi lepo zvenijo,« pravi.

Čeprav je slam lahko ritmično podoben rapu, med njima obstajajo pomembne razlike. Nastopa ne spremlja glasbena podlaga, rime pa niso obvezne. Rok v svojih pesmih uporablja le malo rim, saj mu bolj ustrezajo pripovedni teksti.

Foto: Žan Osim

Od anonimnih zapisov do odra

Prelomnica je prišla po lanski selitvi iz Ljubljane v Maribor, kjer je našel več prostora za ustvarjanje. Naletel je na dogodek Večer slabe poezije, na katerem nastopajoči predstavljajo svoja nerodna besedila. Ker mu takšnih besedil po njegovem mnenju ni manjkalo, se je prijavil ter celo osvojil tretje mesto.

»Takrat sem šel na dogodek sam, nisem poznal scene in ljudi, še mesto mi je bilo takrat bolj tuje. Ampak bilo je res prijetno in publiki je bil moj nastop všeč,« se spominja.

Pozneje je spoznal ljudi, ki ustvarjajo na slamovski sceni, in dobil podporo prijateljev, med njimi tudi Neže Prah Seničar. Udeležil se je več dogodkov, nato pa še kvalifikacij za državno prvenstvo. Tam se je njegova nova ustvarjalna pot začela vse bolj resno povezovati z nastopanjem.

A kljub številnim izkušnjam nastopanje pred občinstvom zanj ni vedno preprosto. Prav nasprotno, v tem vidi predvsem priložnost za premagovanje lastnih strahov.

»Zame je v ospredju predvsem nek občutek pogumne ranljivosti na odru. Ali lahko stojim pred množico ljudi in nekaj povem ter mi je to v redu? Ne gre toliko za odobravanje publike, ampak za občutek, da sem premagal nek strah. Ljudje mi rečejo, da na odru delujem sproščeno, ampak v resnici v sebi umiram.«

Foto: Žan Osim

Ranljivost in zgodbe iz vsakdanjega življenja

Roku se zdi pomembno, da se kljub nelagodju izpostavi, deli del sebe in sprejme tudi možnost, da nastop ne bo popoln.

»Nekaj navdihujočega je v tem, da lahko grem na oder in se ponesrečim. In da bom potem v redu, četudi mi obrača želodec.«

V svojih besedilih največkrat izhaja iz osebnih izkušenj, ki pa se pogosto dotikajo širših družbenih vprašanj.

Piše o dvomih, odlašanju, odraščanju, odnosih in življenju v svetu, ki se spreminja hitreje, kot ga lahko posameznik razume.

»Tekste poskušam imeti čim bolj konkretne, s primeri iz vsakdanjega življenja. Zdi se mi, da je slam format, ki potrebuje preprostost, saj sicer ljudje ne morejo slediti vsebini mojega natrpanega dvominutnega teksta,« pojasnjuje.

O odzivu občinstva med pisanjem ne razmišlja veliko. Piše tisto, kar se mu zdi zanimivo, smešno ali dobro zveneče. Ko besedilo bere, pa ga že samodejno ritmično prilagaja nastopu. Pomemben del interpretacije so tudi premori, poudarki in tempo, s katerim poslušalcem omogoči, da sledijo pripovedi.

Foto: Žan Osim

O izzivih pred evropskim prvenstvu

Zmaga na državnem prvenstvu ga je presenetila. Na slamovski sceni se namreč še vedno vidi kot novinca.

»Ponosen sem nase. Nikoli še nisem ničesar zmagal v življenju in veliko mi pomeni, da se je ta skupek ustvarjanja in nastopanja skozi leta lepo poklopil v tem formatu,« pravi.

Ob tem se zaveda, da je slovenska slamovska scena močna, zlasti v Mariboru in okolici. V finalu se je pomeril tudi s Pilar Veselko, s katero sta se oba uvrstila na državno prvenstvo prek mariborskih kvalifikacij. Iz Maribora prihajata tudi Amo Socialec, ki je letos Slovenijo zastopal na svetovnem prvenstvu v Afriki, in Matic Ačko, eden vidnejših slovenskih slamarjev, ki je Gumzeju pomagal pri pripravah na evropsko prvenstvo.

»Zdaj je pritisk še večji, ker v Gradec nekako nesem tudi njihov trud in nastope,« se pošali.

Na evropskem prvenstvu bo nastopil z besedili, ki jih je predstavil že na državnem prvenstvu, vendar jih je za mednarodno občinstvo prevedel v angleščino. Sprva je razmišljal o nemščini, saj mu je jezik zelo všeč, a se je odločil, da ne pozna dovolj njegovih jezikovnih posebnosti, da bi lahko besedila ustrezno prilagodil.

»Ko damo tekste v drug jezik, se spremeni ritem besed in pomen, tudi kakšne šale ne delujejo več. Tako da je treba tekst skoraj v celoti napisati znova,« pojasnjuje.

Foto: Žan Osim

»Pozornost je res lepo darilo«

Rok pri nastopih ne pričakuje, da bodo poslušalci odšli domov z velikim življenjskim sporočilom. Želi si predvsem, da jim ne bi bilo dolgčas, da bi se nasmejali in morda na poezijo pogledali nekoliko drugače.

»Poezije se drži stereotip, da je nekaj dolgočasnega. Fino se mi zdi, da ljudje vidijo, da je poezija lahko karkoli. Lahko je smešna, drzna, nepričakovana, 'cringe' in zanimiva. Že to, da nekdo nameni dve minuti zbrane pozornosti, da posluša nek čuden tekst in interpretacijo, ki jo je nek 34-letnik pisal ob dveh ponoči, potem ko je preveč časa igral Age of Empires 2 s prijatelji, mi pomeni ogromno. Pozornost je res lepo darilo.«

Tistim, ki pišejo, a si svojih besedil še ne upajo deliti z drugimi, svetuje, naj predvsem vztrajajo in si ne nalagajo pritiska, da morajo njihove stvaritve nekoč priti na oder ali v javnost. Tudi sam je lažje pisal, ko je objavljal anonimno. Na svojih profilih je celo preventivno blokiral svoj socialni krog, da njegovih zapisov prijatelji in znanci ne bi mogli najti.

Če pa se v človeku pojavi želja po nastopanju, jo je po njegovem vredno poslušati in narediti korak v neznano.

»Stopiti pred ljudi in prebrati nekaj svojega je že zmaga sama po sebi. Če pa bodo te besede še koga nagovorile, je to samo še bonus.«

Foto: Žan Osim

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura