Mariborska občina bo okrog ribnikov v parku ter na nabrežju reke Drave namestila opozorilne tablice. To bo pisalo na njih

Na današnji dan obeležujemo Evropski dan parkov. Namen tega dne je približati ljudem naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja teh območij. 

Vse od prve zasnove pred približno 150 leti je mariborski Mestni park doživel mnogo sprememb, a marsikatero drevo v njem stoji še iz časov prve zasaditve.

Za nadomestno zasaditev iglavcev prejete donacije

Čez čas so park velikokrat prizadele tudi takšne in drugačne ujme, ne nazadnje je zaradi neurja lani v parku padlo tudi več starejših dreves, večjo škodo pa je park utrpel ob napadu smrekovega lubadarja. 

Mestna občina Maribor je bila konec leta 2022 zaradi okužbe tako primorana posekati 46 smrekovih dreves v Mestnem parku. 

Sajenje in ohranjanje dreves zanesljiv način varovanja parku

Po odstranitvi smrekovih dreves so na mariborski občini poskrbeli za nadomestno zasaditev različnih vrst iglavcev, ki so ohranili podobo parka, obenem pa so odpornejši proti boleznim, škodljivcem ter ujmam.  

Občina je tako skupaj z arboristično stroko pripravila načrt krajinske arhitekture, s prejetimi donacijami pa so omogočili izvedbo nadomestne zasaditve.

Sajenje in ohranjanje raznovrstnih drevesnih vrst pa je tudi sicer najbolj zanesljiv način varovanja Mestnega parka za prihodnje generacije. 

Donacije tudi v prihodnje

Na območju Mestnega parka Mestna občina Maribor tudi v prihodnje sprejema donacije, seveda pa morajo biti te izvedene v skladu s sprejetimi akti oziroma usmeritvami.

Donacije na območju Mestnega parka in drugih parkov v mestni občini so mogoče za žive elemente in grajene elemente ali za posamezna dela, kot so: 

• sajenje z začetnim vzdrževanjem dreves ali drugih rastlin in nasadov,
• izbrana dela za sanacijo vrednejših starih dreves (denimo posegi v talno podlago, odstranitev bele omele, celostna ureditev krošnje),
• sanacija večjih zelenic; obnova obstoječe opreme in postavitev nove opreme (parkovna oprema, skulpture …), sanacija utrjenih površin ter objektov in podobno.

Sezname donatorjev in donacij vodi Mestna občina Maribor.

Množični obisk ima negativne posledice

Mestni park s širšim območjem je zavarovan, kot spomenik oblikovane narave, ožje območje je tudi oblikovana naravna vrednota lokalnega pomena. Varujejo ga tudi po kulturno varstvenem predpisu. 

Množični obisk ima negativne posledice na naravo, zato je pomembno, da se ob obisku spoštujejo osnovna pravila:

• sprehajalci imajo prednost pred drugimi uporabniki prostora (na kolesih, skirojih in podobno),
• vožnja s skuterji in mopedi ni dovoljena,
• zadržujemo se predvsem na utrjenih površinah,
• psa imamo na povodcu in za njim počistimo,
• prostoživečih živali ne hranimo,
• odpadke odnesemo domov ali jih odvržemo v koš,
• opremo za hojo po traku namestimo le na urejenem poligonu,
• v času bližajočih se neviht in neurij se takoj odpravimo iz parka.

Hranjenje prostoživečih živali prepovedano

Hranjenje prostoživečih živali iz številnih razlogov ni ustrezno, saj ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja pa se med živalmi prenašajo bolezni.

Obenem živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, preveč se razmnožijo, povečata se tudi tekmovalnost in stres. Na ta način prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji. 

Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo sive vrane, podgane in drugi glodavci, opozarjajo na občini.

Mestna občina Maribor bo v ta namen namestila opozorilne tablice okrog ribnikov v parku ter na nabrežju reke Drave, ki bodo opozarjale mimoidoče, naj prostoživečih živali ne hranijo.