Kako danes govorimo Slovenci in kaj bodo iz naših vsakdanjih pogovorov o življenju v današnjem času izvedele prihodnje generacije? Na Univerzi v Mariboru razvijajo portal, s katerim želijo ohraniti raznolikost govorjene slovenščine.
Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvijajo portal Govorjena slovenščina, namenjen zbiranju posnetkov pristnega vsakdanjega govora.
Raziskovalci želijo zabeležiti, kako Slovenci govorimo danes - katere besede uporabljamo, kako se pogovarjamo in kako se naš govor razlikuje glede na kraj, generacijo in okoliščine.
Zbrani posnetki bodo pomagali ohranjati slovensko jezikovno in kulturno dediščino, hkrati pa bodo pomembni za jezikoslovne raziskave ter razvoj govornih tehnologij in umetne inteligence.
Vsakdanji pogovori, ki bi sicer ostali nezabeleženi
Čeprav je govor najbolj naravna oblika sporazumevanja, je velik del jezikoslovnih raziskav in digitalnih jezikovnih virov še vedno usmerjen v pisna besedila.
Posnetkov spontanega vsakdanjega govora je precej manj, še posebej takšnih, ki bi zajeli različna slovenska narečja, generacije in govorne okoliščine.
Prav to želijo spremeniti raziskovalci mariborske fakultete.
»Govor je naša prva, najbolj naravna in spontana oblika komunikacije, kljub temu pa raziskave jezika večinoma temeljijo na pisnih besedilih.
Za raziskovanje govora so potrebne velike količine avtentičnih posnetkov, ki omogočajo vpogled v to, kakšno slovenščino dejansko uporabljamo,« pojasnjuje vodja projekta Darinka Verdonik.
Vsakdanji govor ni pomemben le za sporazumevanje. V besedah, izrazih, načinu pripovedovanja in pogovorih se odražajo življenje, navade in vrednote posameznega obdobja.
Velik del te nesnovne kulturne dediščine sčasoma izgine, ne da bi ga kdo zabeležil. Raziskovalci zato želijo ustvariti zbirko, ki bo tudi prihodnjim generacijam omogočala prisluhniti temu, kako smo govorili in o čem smo se pogovarjali.
Sodeluje lahko vsak, ki govori slovensko
Pri projektu lahko sodelujejo govorci vseh generacij, iz različnih delov Slovenije, zamejstva in drugih držav, kjer živijo slovensko govoreči ljudje.
Raziskovalci želijo zbrati čim bolj raznoliko gradivo, zato niso pomembni le knjižna slovenščina in skrbno pripravljeni govori, temveč predvsem sproščeni, vsakdanji pogovori.
Prek spletnega portala lahko posamezniki oddajo posnetke pogovorov, pripovedi, razlag in drugih oblik vsakdanjega govora.
Za snemanje zadostuje pametni telefon. Pomembno pa je, da se s snemanjem strinjajo vse sodelujoče osebe in podajo privolitev. Posnetke in pripadajoče podatke je nato mogoče oddati prek spleta.
»Govorjena slovenščina je del časa in prostora, v katerem živimo, njen vsakdanji govor pa brez posnetkov izgine. Zato želimo v zbirko vključiti čim bolj raznolik govor in k sodelovanju vabimo vse, ki govorijo slovensko.
Vsak posnetek lahko prispeva k boljšemu poznavanju našega jezika, ohranjanju njegove govorne raznolikosti in razvoju tehnologij za slovenščino,« poudarja Verdonik.
Zakaj so posnetki pomembni tudi za razvoj umetne inteligence?
Zbrani posnetki ne bodo namenjeni samo arhiviranju. Raziskovalci jih bodo obdelovali, zapisovali in jezikoslovno označevali ter tako ustvarjali podatkovne zbirke za sistematično raziskovanje govorjene slovenščine.
Takšno gradivo bo omogočalo preučevanje razlik med narečji in generacijami, posebnosti spontanega pogovarjanja ter spreminjanja jezika skozi čas.
Uporabno bo tudi pri raziskovanju povezav med jezikom in družbo, otroškega govora ter različnih oblik govorne komunikacije.
Poseben pomen imajo govorni podatki za razvoj sodobnih tehnologij.
Sistemi za samodejno prepoznavanje in zapisovanje govora ter druga orodja umetne inteligence potrebujejo raznolike primere dejanskega govora, da bi lahko dobro delovali tudi v slovenščini.
Pri tem ni dovolj, da prepoznavajo samo knjižni jezik. Pomembno je tudi razumevanje različnih narečij, izgovorjav in načinov govorjenja, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Zbirka bo tako podlaga za nadaljnje raziskave, razvoj slovenskih govornih tehnologij in dolgoročno ohranjanje slovenščine v digitalnem okolju.
Projekt razvijajo na mariborski fakulteti
Portal Govorjena slovenščina je nastal na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v okviru raziskovalnega projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko.
Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Nadgradnja portala poteka v okviru projekta Govorjena slovenščina 2.0, ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Portal omogoča tudi sodelovanje z drugimi raziskovalnimi projekti. Zbrani podatki bodo prispevali k razvoju slovenskih govornih virov, ki bodo na voljo prek raziskovalne infrastrukture.
Raziskovalci k sodelovanju vabijo vse, ki govorijo slovensko. Njihovo sporočilo je preprosto: »Zapišite z glasom svojo sled!«
