Maribor danes zaznamuje enega od štirih spominskih dni, s katerim se spominja dogodkov 23. maja 1991.
23. maja 1991 je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
Med pogajanji na sedežu mariborske občine so vojaški policisti aretirali poveljnika Vzhodnoštajerske pokrajine TO Vladimirja Miloševiča in ga odpeljali v vojašnico, kjer mu je bila pred improviziranim vojaškim sodiščem izrečena oprostilna sodba.
Po tej aretaciji so se oklepniki Jugoslovanske ljudske armade umaknili izpred učnega centra, ljudje pa so vztrajali na ulicah, da bi preprečili morebitne nove izpade jugoslovanske vojske.
Skupina protestnikov je 24. maja zvečer v Ljubljanski ulici v središču Maribora poskušala ustaviti vojaški oklepnik, ta pa je povozil Josefa Šimčika, ki velja za prvo smrtno žrtev med slovenskim osamosvajanjem.
Pekrske dogodke slavnostno obeležili pretekli konec tedna
V spomin na dogodke pred 33 leti je pred Izobraževalnim centrom Pekre v soboto potekala občinska slovesnost, na kateri je bil slavnostni govorec nekdanji poslanec državnega zbora Rudolf Moge. Kot vsako leto je bil organiziran tudi spominski pohod.
Ob 23. maju so spominski dnevi Mestne občine Maribor še 29. april, ko je bila leta 1941 izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu, 4. september, ko je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek prenesel v Maribor sedež škofije, in 23. november, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor.
V zadnjih letih najbolj množično obeleževan pa je Praznik Mestne občine Maribor 20. oktober. To je dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164.
