Na progi med Mariborom in Šentiljem slavnostno odprli najdaljši železniški viadukt v Sloveniji

Danes so s kulturnim programom in slavnostnimi govorniki obeležili zaključek projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj.

Celoten projekt je vreden 314 milijonov evrov. Podprt je bil z evropskimi sredstvi v višini skoraj 129 milijonov evrov. 

Prav tako je sofinanciran iz Sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov.

Vlaganje v železnico eden ključnih izzivov

Zbrane je nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da je bila železnica vedno simbol napredka.

»Danes dokazujemo, da je Evropa tisti vir napredka, ki pomaga Sloveniji pri izgradnji železniške infrastrukture. Slovenija je preteklem kohezijskem obodobju uspela počrpati več kot sto odstotkov sredstev, kar kaže, da smo resno vzeli Evropo. 

Upam, da bomo v prihodnje realizirali čimveč takšnih investicij. Investicija je tudi zgled, kako načrtovati bodoči razvoj, kako uporabiti staro progo za nove trende, in novo progo pripraviti na način, da zgradimo še drugi tir. 

Vlaganje v železniško infrasturkutro je eden ključnih izzivov za to vlado.«  

Začelo se je leta 2018

Nadgradnja železniške proge Maribor–Šentilj je potekala od avgusta 2018 do konca marca 2024 in je obsegala med drugim nadgradnjo 18,15 kilometra obstoječega tira in gradnjo 3,7 kilometra nove proge (novega 1530 metrov dolgega predora in novega 896 metrov dolgega železniškega viadukta. 

Oba sta zdaj pripravljena za prihodnjo dvotirnost.

Nagradili so še železniške postaje Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, nadalje postajališče Cirknica, ukinili pa so postajališče Košaki. 

Rekonstruirali so še mnoge prepuste in oporne zidove, dva nadvoza in dva podvoza, naredili nadhod za pešče in zgradili nekaj kilometrov cest.

Grajen po novem konceptu

Nov železniški viadukt je z dolžino 896 metrov najdaljši železniški viadukt v Sloveniji, je prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč.

V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. 

V armaturi je štiri tisoč ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.

Prvič v Sloveniji uporabili poseben beton

Izkopna dela v predoru Pekel so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme, in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. 

Pri gradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. 

Pri predoru dolžine 1530 metrov je bilo izkopanega 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona.

V pričakovanju novega denarja

Glavnina del na odprti, 11 kilometrov dolgi, progi med Pesnico in Šentiljem je bila izvedena v okviru 50-dnevne popolne zapore železniške proge.

Da gre za enega bolj pomembnih projektov v Sloveniji in Evropi, pa je ocenila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

»Okoli 1,3 milijarde evrov smo v zadnjih 20 letih dobili iz Bruslja. Pričakujem, glede na to, da moramo prihodnost narediti bolj zeleno, da bomo v naslednjih perspektivah za železnice dobili še več. 

V njih moramo pospešeno vlagati. Čez dobro leto bo končan največ infrastrukturni projekt, to je drugi tir, s tem pa bomo dali tej progi, kjer smo danes, še več možnosti za napredek.«