Naj učitelj Gregor Palčnik: »Danes je biti učitelj še bolj zanimivo kot pred 25 leti«

Gregor Palčnik je svojo učiteljsko pot začel ob prelomu tisočletja. Najprej je skoraj dve desetletji poučeval na osnovni šoli v Vojniku, potem pa se je zaradi ljubezni preselil v Maribor.

Trenutno na Osnovni šoli Janka Glazerja v Rušah učence šestega, sedmega, osmega in devetega razreda poučuje slovenščino. Čeprav njegova pot do učiteljskega poklica sprva ni bila povsem načrtovana, danes pravi, da odločitve ne obžaluje.

Slovenščina mu v šoli ni bila pri srcu

Po koncu gimnazije Gregor ni imel jasne predstave, katero študijsko smer bi izbral. Jeziki so ga sicer vedno zanimali, zato je bila njegova prva želja študij angleščine in italijanščine.

Ko na želeni smeri ni bil sprejet, je odločitev namesto njega sprejel kar njegov oče. Ker je bil sam takrat odsoten, je prosil, da ga vpiše na fakulteto po lastni presoji in tako je pristal na študiju slovenščine in filozofije.

»Slovenščina mi tako v osnovni kot tudi v srednji šoli ni bila pri srcu. Očitno me je oče dovolj dobro poznal, da me je vpisal na smer, kjer danes uživam. Vzljubil sem predmet, všeč mi je književnost, jezik in skrb zanj,« pravi.

Prav zaradi tega učencem poskuša slovenščino približati na svoj način, saj se spominja, kako je bilo njemu, ko snovi ni razumel. Tudi študij filozofije je pustil svoj pečat. Pravi, da je zaradi njega vajen na stvari gledati z več zornih kotov.

Danes je biti učitelj še bolj zanimivo

Po skoraj treh desetletjih poučevanja dobro ve, da se šola in učenci spreminjajo. Prav prilagajanje novim generacijam vidi kot enega največjih izzivov učiteljskega poklica, hkrati pa tudi kot nekaj, zaradi česar mu delo ostaja zanimivo:

»Danes je biti učitelj še bolj zanimivo kot pred 25 leti. Nikoli ne veš, kaj te čaka v učilnici. Svet se hitro spreminja, s tem pa tudi mladi, njihove navade in potrebe, zato moraš vedno iskati nove rešitve in pristope.«

Prav ta dinamika mu je všeč, saj ni noben dan enak prejšnjemu. Učitelj sicer lahko pride v razred z dobro pripravljeno učno uro, vendar se lahko vse skupaj v nekaj minutah obrne v drugo smer.

Tehnologijo morajo učenci znati uporabljati

Eden od poglavitnih izzivov sodobnega poučevanja je zagotovo tehnologija. Gregor meni, da se ji v šoli ne moremo izogniti, vendar sama uporaba naprav še ne pomeni, da jih mladi znajo uporabljati na pravi način.

»Ne strinjam se s tem, da bi popolnoma prepovedali telefone. Seveda je druženje na prvem mestu, a tehnologijo moramo vpeljevati, saj moramo mlade naučiti, kako z njo ravnati. Lahko je prijazna tetka, lahko je pa hudobna čarovnica.«

Po njegovem mnenju mladi sicer uporabljajo računalnike, telefone, internet in različne programe, vendar imajo težave predvsem pri kritičnem mišljenju in nekaterih tehničnih korakih, kot je denimo urejanje besedila v zato namenjenih programih.

»Do podatkov na spletu so učenci običajno premalo kritični, to kar piše na internetu, je za njih sveto. Naša naloga je, da jih naučimo tehnologijo uporabljati zanesljivo in koristno.«

Najlepše je, ko pri učencu vzbudiš radovednost

Kljub vsem spremembam pa ga pri poučevanju najbolj navdušujejo trenutki, ko pri učencu opazi zanimanje in razumevanje snovi.

»Najbolj pozitivna plat tega poklica je odziv otrok. Ko vidiš, da pri nekomu vzbudiš neko zanimanje ter da nekdo nekaj razume in da zna pridobljeno znanje povezati.«

Prav takšni trenutki so zanj eden najlepših delov učiteljskega poklica. Ko vidi, da je nekaj, kar je povedal ali naredil pri pouku, pri učencu sprožilo dodatno vprašanje ali željo po raziskovanju, ve, da je pouk dosegel svoj namen.

Manj pravil in več prostora za ustvarjalnost

Če bi lahko spremenil eno stvar v šolskem sistemu, bi se Gregor lotil predvsem birokracije, administracije in številnih pravil, ki po njegovem mnenju učiteljem omejujejo prostor za lastno ustvarjalnost.

Zdi se mu neprijetno, da je mlad učitelj, ki stopi na šolo, takoj soočen z množico pravilnikov, zakonov, ciljev, norm in standardov, namesto da bi se ukvarjal z otroki. Sam bi si želel več prostora za ustvarjalnost in možnost, da učitelj pri svojem delu izhaja tudi iz sebe.

»Učitelj je preveč zaprt v neko škatlico. Vsa ta pravila bi lahko nekoliko zrahljali, da bi učitelj lahko bil v prvi vrsti res učitelj, ki izhaja iz sebe in z učenci ustvarja.«

Tudi šport je del učiteljskega zgleda

Gregor je tudi oče dveh otrok, ki sta danes pred zaključkom srednje šole. Prav zaradi starševske vloge ima šolski sistem možnost opazovati z dveh različnih perspektiv.

»Ko šolski sistem opazuješ skozi oči starša in vidiš, kako ta vpliva na tvojega otroka, potem to seveda apliciraš tudi na svoje delo v šoli.«

Po službi si glavo najraje spočije s športom. Rad kolesari, čas pa najde tudi za delo okoli hiše. Prav šport mu je po njegovih besedah dal predvsem lastnosti, ki jih želi prenesti tudi na učence, sposobnost organizacije časa, doslednost, odgovornost in vztrajnost.

Zanj učiteljski poklic zato ni nikoli zgolj delo, ki se začne in konča s šolsko uro. Zato se v učilnice vrača z veseljem, kar se zrcali tudi na njegove učence.