Krajani so odlično idejo pozdravili odprtih rok in z očitnim navdušenjem.
Na družabnem omrežju Facebook smo zasledili, da je odslej tudi Limbuš ponosni imetnik čisto prave knjigobežnice ‒ v skupini Naš Limbuš so objavili, da je mizarstvo Onič poskrbelo za unikatno in lično hiško, v kateri bodo odslej svoj prostor našle knjige, ki so jih prijazni bralci pripravljeni odstopiti iz domače knjižnice.
Ideje so se ‒ sodeč po komentarjih ‒ razveselili mnogi.
Kaj pa je knjigobežnica?
Na kratko: brezplačna izmenjevalnica knjig.
Tudi Limbuš se je pridružil pravi četici krajev po Sloveniji, ki že imajo svojo knjigobežnico. Slednje simbolno podpirajo prisotnost pisane besede v javnem prostoru, kajti zavedanje, da sta knjiga in branje ključni za zdrav mentalni in čustveni razvoj, je pomembno.
Knjigobežnice so hiške različnih velikosti in oblik, najpogosteje narejene iz lesa. Postavljene so na javnem kraju, v njih pa zavedni bralci puščajo knjige, za katere želijo, da jih preberejo tudi drugi.
Knjigobežnice spodbujajo k branju mlade, celo tiste, ki šele prihajajo v stik s prvimi črkami, obenem pa nagovarjajo tudi starejše, da se v hitrem tempu sodobnega časa (vsaj za kratek čas) ustavijo.
Kako deluje knjigobežnica?
Ravnamo se lahko po »receptu«, ki so nam ga predstavili na družabnem omrežju: ustavi se, sposodi si, preberi, prinesi kakšno.
»Oddaj eno in/ali vzemi drugo« je načelo, ki velja povsod. V hiški si lahko vsak izposodi knjigo, ki si jo želi, jo nato prebere in vrne nazaj. Namesto sposojene lahko na njeno mesto postavi tudi kakšno povsem drugo.
Čeprav mnogi knjigobežnice pojmujejo kot odlagališče odvečnega čtiva, pa lahko prav vsaka knjiga nekemu bralcu predstavlja velik zaklad.
Pomembno se je zavedati, da so knjige še danes nenadomestljiva »praktična šola« in vir za razvoj (notranjega) bogastva, ki lahko (mladega) človeka ključno oblikuje že v tistem najranljivejšem obdobju življenja.
