Podeželski šolski vrt zgled trajnostnega bivanja.
Pri Osnovni šoli Kungota je zaživel trajnostni podeželski vrt, kakršen je bil nekoč jedro kmečkega gospodinjstva. Skozi to učilnico v naravi, ki jo sooblikujejo, učenci spoznavajo naravne zakonitosti, načine samooskrbe in prilagajanje na podnebne spremembe.
»Sonaravno, trajnostno bivanje ne predavamo, temveč živimo,« pravi ravnateljica Zdenka Keuc.
Trajnostni podeželski šolski vrt - MAK je projekt, ki se izvaja v okviru Lokalne akcijske skupine TOTI LAS in je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji so poleg Osnovne šole Kungota še Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Osnovna šola Malečnik, kjer imajo vrt v manjšem obsegu.
»Odločili smo se, da ciljev trajnostnega razvoja, tematik podnebnih sprememb in podobnih tem otrokom ne bomo zgolj predavali ali prikazovali na nekih primerih. Osredotočili smo se na to, da se te stvari dogajajo tudi v našem lokalnem okolju in da je naša naloga ugotoviti, kako se nanje prilagoditi ali jih ublažiti, če imamo možnost za to,« je za STA povedala idejna vodja projekta Zdenka Keuc.
V ta namen so izkoristili okoli 500 kvadratnih metrov veliko površino pred šolo, ki je bila prej porasla s travo in slabše kakovosti.
»Ker postane maja, včasih že aprila v učilnicah zelo vroče, smo se odločili, da si tam postavimo vrt, ki pa ni vrt v klasičnem smislu, da bomo na njem pridelovali vrtnine, ampak ima elemente parkovne zasnove. Drevesa nudijo senco in tako omogočajo, da se del pouka izvaja pod njihovimi krošnjami,« je pojasnila.
Vrt so zasnovali v sodelovanju z učenci od prvega do devetega razreda, pa tudi malčki iz sosednjega vrtca.
»Skupaj smo ugotavljali, kakšna bo podoba vrta, kaj bo na njem raslo, kateri so dobri sosedi, na kakšen način je treba za takšen vrt skrbeti. In glede tega sem res zelo ponosna na naše učence, učitelje in druge delavce na šoli,« je povedala ravnateljica.
Kmetijska svetovalka Miša Pušenjak z ekipo jim je pomagala pri izbiri in vzgoji sadik, društvo Samooskrbni.net je izvajalo delavnice za otroke o sajenju in negi rastlin.
»Vključili so se še mladi raziskovalci, ki so razmišljali o tem, kako bi takrat, ko je dežja veliko, vodo zadržali za sušna obdobja. V okviru raziskovalne naloge so razvili kopolimerni hidrogel, ki ima točno te lastnosti - ko dežuje, vodo vpija, ko dežja ni, vodo počasi spušča v prst,« je še povedala Keuc. To raziskavo učenci te dni predstavljajo na olimpijadi trajnostnega razvoja v Beogradu.
Vrt šola postopno dopolnjuje. Po zasaditvi dreves za senco in zelenjave so med drugim oblikovali še skalnjak z dišavnicami in posadili cvetlice, na letošnji dan Zemlje še sadna drevesa.
»Vse to zahteva svoj čas. Danes so ta drevesa majhna, tako kot so majhni tudi otroci, ko stopajo čez šolski prag. A čez devet let, ko zapustijo osnovno šolo, niso nič več majhni in tudi ta drevesa bodo takrat drugačna,« je ponazorila ravnateljica.
Ugotavlja, da otroci zelo radi sodelujejo v takšnih projektih, še posebej če lahko imajo odločilno vlogo. Pridelano zelenjavo porabijo v okviru pouka gospodinjstva, letos so med drugim pripravili zelenjavni čips, ki je takoj pošel.
