Mestna občina Maribor bo v novem ciklu participativnega proračuna za prihodnji dve leti namenila milijon evrov, zbiranje predlogov pa se začne v sredo, ob 10. uri, in bo trajalo do 24. junija.
Mestna občina Maribor začenja nov cikel participativnega proračuna. Kot so na današnji novinarski konferenci napovedali župan Saša Arsenovič, vodja kabineta župana Eva Lozina in sodelavec kabineta župana Aljoša Kirič, bo občina za projekte v prihodnjih dveh letih namenila milijon evrov.
Zbiranje predlogov se bo začelo v sredo, ob 10. uri, in bo trajalo do 24. junija. Občina ob tem uvaja tudi nov kanal za sodelovanje občanov, aplikacijo Naš Maribor – Mesto na dlani, ki je že na voljo za operacijska sistema Android in iOS.
Župan je poudaril, da je cilj občine v razvoj in izgradnjo mesta vključiti čim več ljudi, pri tem pa posebej nagovoriti mlade.
Po njegovih besedah je za prihodnji dve leti predvidenih milijon evrov, nova aplikacija in nov način sodelovanja pa naj bi prispevala k temu, da bi se v proces vključilo čim več občanov.
Poudaril je, da si na občini želijo čim več idej in čim več sodelovanja.
Posebej je izpostavil mlade, saj imajo po njegovih besedah drugačen pogled na mesto in niso obremenjeni z zgodovino.
Dejal je tudi, da je mladih približno 17 odstotkov občanov Mestne občine Maribor, zato jih je posebej pozval, naj sodelujejo s svojimi predlogi.
Ob tem je izpostavil še, da pri participativnem proračunu ni dovolj le oddati predlog, ampak si na občini želijo tudi nadaljnjega sodelovanja predlagateljev pri izvedbi in realizaciji projektov.
Predloge bodo zbirali do 24. junija
Eva Lozina je povedala, da občina tudi v novem ciklu ohranja enak finančni okvir, torej milijon evrov. Predloge bodo zbirali od srede, ob 10. uri, do 24. junija, za daljše obdobje zbiranja pa so se odločili namenoma.
Kot je pojasnila, želijo imeti dovolj časa za pripravo projektov, po poletju pa tudi dovolj časa za temeljito presojo vseh prejetih predlogov. Prav prav ta del je bil po njenih besedah eden ključnih razlogov za spremembe v novem ciklu.
Povedala je, da je bilo v zadnjem času veliko govora o izglasovanih, a neizvedenih projektih participativnega proračuna. Pri večini teh projektov se je po njenih besedah izkazalo, da občinske službe pri oceni stroškov in izvedljivosti niso opravile dovolj natančnega dela.
Deloma so na položaj vplivale tudi višje cene in spremenjene okoliščine, a občina zdaj odgovornost prevzema nase.
Zato bodo letos več časa namenili prav oceni projektov in preverjanju možnosti izvedbe, v presojo pa bodo vključili tudi zunanje strokovnjake.
Glasovanje o projektih bo po napovedih občine steklo 22. oktobra in bo trajalo dva tedna.
Doslej 38 izvedenih projektov, 32 jih je še v izvajanju
Vodja kabineta župana je predstavila tudi stanje projektov iz prejšnjih ciklov participativnega proračuna. Po njenih besedah je bilo doslej izglasovanih 86 projektov.
Na dan predstavitve jih je bilo:
- 38 izvedenih,
- devet delno izvedenih,
- 32 v izvajanju.
Pojasnila je, da je bila pri večini projektov, ki so še v izvajanju, potrebna sprememba finančne konstrukcije. Prav zato je občina v predlog rebalansa, ki bo maja obravnavan na mestnem svetu, vključila dodatne finančne vire, s katerimi želi omogočiti nadaljevanje teh projektov.
Po njenih besedah je občina iz prejšnjega cikla doslej za projekte porabila 607.000 evrov brez davka na dodano vrednost, z rebalansom pa predvideva še približno 470.000 evrov dodatnih sredstev.
Na občini verjamejo, da bodo tako lahko zaključili projekte iz prejšnjega cikla in da bi lahko bili končani približno do septembra, tako da bi nato o novih projektih glasovali brez odprtih starih obveznosti.
Ob tem je dodala, da naj bi od 86 izglasovanih projektov neizvedeni ostali le tisti, ki so neizvedljivi sami po sebi.
Kdo lahko sodeluje in kako oddati predlog
Aljoša Kirič je pojasnil, da participativni proračun omogoča, da občani s svojimi predlogi soustvarjajo razvoj Maribora in aktivno soodločajo o porabi sredstev.
V novem ciklu lahko sodeluje vsak Mariborčan s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki je star vsaj 15 let.
Prav vključitev oseb z začasnim prebivališčem je ena od novosti, s katero želijo na občini nagovoriti predvsem mlade, ki se v mesto priseljujejo zaradi šolanja ali drugih razlogov.
Predlagatelj se prijavi v aplikaciji, izbere svojo mestno četrt ali krajevno skupnost, vpiše podatke, projektu doda ime, izbere kategorijo in ga jasno opiše. Dodati mora tudi okvirno finančno oceno, po želji pa lahko priloži še dokument ali fotografijo. Predlog je nato oddan v presojo strokovnim službam.
Kirič je povedal še, da se lahko predlagajo projekti v vrednosti od 3000 do 30.000 evrov, ena oseba pa lahko odda tudi več projektov.
Sredstva bodo razdelili med pet območij
Milijon evrov bo razdeljen med pet različnih območij, pri čemer bo vsako območje prejelo 196.000 evrov. Kirič je poudaril, da gre za transparentno delitev sredstev.
Občina bo imenovala tudi strokovno komisijo. Analiza prejšnjega cikla je namreč pokazala, da je pri evalvaciji smiselno vključiti več predstavnikov mestne uprave, saj je pri preverjanju stroškov, izvedljivosti in usklajevanju med uradi potrebnega veliko dela.
Delavnice za starejše, dijake, profesorje, invalide in širšo javnost
Občina bo pripravila tudi več delavnic za različne ciljne skupine. Kirič je pojasnil, da želijo z delavnicami aktivno vključiti različne skupine občanov, predvsem pa mlade, starejše in invalide.
Pri vključevanju mladih je poudaril tudi pomen finančne pismenosti, saj naj bi mladi skozi pripravo projektov dobili boljši občutek, koliko posamezne stvari dejansko stanejo.
Predloge bo mogoče oddati tudi fizično
Pomemben del novega cikla bo tudi fizična oddaja predlogov. Občina je zato že izvedla delavnico z referenti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, saj praksa kaže, da se občani pogosto oglasijo prav tam, posebej če niso vešči uporabe aplikacije.
Projektne predloge bo tako mogoče oddati:
- preko aplikacije,
- po pošti,
- v glavni pisarni,
- oziroma fizično v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.
Nova faza ocenjevanja bo vključevala tudi mnenje predstavnikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti glede lokacije predlaganega projekta. Analiza prejšnjih ciklov je namreč pokazala, da so občani nekatere projekte umeščali na lokacije, kjer je bil že predviden drug projekt ali poseg. V takih primerih bodo po novem skupaj s prijaviteljem iskali alternativne rešitve.
Občina želi preseči rezultate prejšnjega cikla
Na občini so z včerajšnjim dnem začeli tudi komunikacijsko kampanjo prek digitalnih kanalov. Kirič je medije pozval, naj pomagajo širiti informacije o novem ciklu, saj želijo preseči rezultate prejšnjega obdobja.
Cilji so po njegovih besedah jasni:
- povečati število projektnih predlogov,
- povečati število glasovalcev,
- in povečati število predlogov, oddanih prek mobilne aplikacije.
Predvidoma okoli 20. maja bodo vsa gospodinjstva v Mestni občini Maribor prejela tudi letak z informacijami o oddaji projektnih predlogov, da bi dosegli čim širši krog občanov.
Več komunikacije s prijavitelji in glasovanje tudi na terenu
Na novinarski konferenci so se dotaknili tudi kritik, da v preteklih ciklih ni bilo dovolj komunikacije z ljudmi, ki so projekte predlagali.
Eva Lozina je povedala, da so te pripombe zaznali tudi sami.
Po novem bodo morali prijavitelji ob oddaji pustiti več kontaktnih podatkov, med drugim telefonsko številko in elektronski naslov, kar naj bi omogočilo boljšo dvosmerno komunikacijo.
Poudarila je še, da so v proces vključili predstavnike mestnih četrti in krajevnih skupnosti, da bi lahko pri projektih, ki se zdijo dobri, a na predlagani lokaciji niso izvedljivi, skupaj s prijavitelji poiskali drugo rešitev.
Kar zadeva glasovanje, je napovedala, da bo glavna možnost oddaja glasu prek aplikacije, glasovanje pa bo mogoče tudi na mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Občina želi, da bi bilo glasovanje čim bolj preprosto in dostopno.
Župan si želi več kreativnih projektov
Arsenovič je ob koncu poudaril še, da je veliko projektov iz prejšnjih ciklov vezanih na vsebine, ki bi jih po njegovem mnenju mesto pogosto moralo urediti že samo v okviru rednega vzdrževanja.
Dejal je, da bi si želel, da bi bila participacija v prihodnje bolj kreativna in da bi projekti prinašali več dodane vrednosti v prostoru, več igrivosti in več usmerjenosti v prihodnost, ne pa predvsem reševanja osnovnih infrastrukturnih potreb.
