Mariborska občina pripravlja prenovo več kot 30 let starega odloka o kulturnih spomenikih.
Mestna občina Maribor je pripravila predlog posodobitve odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena, ki ga bodo obravnavali mestni svetniki.
Gre za prenovo odloka iz leta 1992, ki zaradi sprememb zakonodaje, občinskih meja in stanja kulturne dediščine ne ustreza več povsem današnjim razmeram.
Kot je pojasnila Mojca Štuhec iz občinskega urada za kulturo in mladino, gre za pomemben razvojni in strateški dokument, ki ne ureja zgolj varovanja stavb, temveč vpliva tudi na prihodnji razvoj mesta.
»Ne ščitimo oziroma ne varujemo samo kamnov in zidov samih na sebi,« je poudarila.
Po njenih besedah je pomembno predvsem, kakšno vrednost imajo kulturni spomeniki za ljudi in skupnost ter kako jih je mogoče ohranjati ob hkratni uporabi v sodobnem življenju.
Kaj se spreminja in kateri objekti bodo zaščiteni?
Prenova odloka je potrebna zaradi številnih sprememb v zadnjih desetletjih.
Nekateri objekti so bili medtem porušeni ali so se fizično spremenili, drugi pa so na novo prepoznani kot pomemben del kulturne dediščine.
Med njimi je tudi arhitektura 20. stoletja, predvsem modernistične stavbe in urbanistične zasnove.
Štuhec je kot primer navedla stanovanjski kompleks ob Gosposvetski cesti, ki vključuje šest stanovanjskih blokov in štiri stolpnice.
Gre za primer urbanističnega načrtovanja iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pri katerem niso bile pomembne zgolj stavbe, temveč tudi zelene površine in ureditev širšega prostora.
Spremembe se nanašajo tudi na območje starega mestnega jedra. Nekdaj ločeno območje Židovske četrti je po novem vključeno v širše območje mestnega jedra, kamor sodi tudi sinagoga, ki ima sicer status spomenika državnega pomena.
Bodo obnove zaščitenih stavb po novem lažje?
Eno ključnih vprašanj je, kaj bo novi odlok pomenil za lastnike nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika.
Štuhec je pojasnila, da odlok določa splošne varstvene režime glede na vrsto dediščine, konkretne pogoje za posamezne posege pa še naprej določa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Zato spremembe ne pomenijo nujno milejših ali strožjih pravil za obnovo posameznih objektov.
»Želimo priti nasproti občanom, ki živijo v teh spomenikih oziroma ki upravljajo te spomenike, da se njihovo varovanje prilagodi današnjemu sodobnemu času.«
Štuhec je ob tem poudarila, da si želijo, da bi se zgodovinski mestni prostor zapolnjeval z vsebinami in ostajal živ.
Postopek priprave odloka sicer poteka že več let. Strokovne podlage je pripravil mariborski območni zavod za varstvo kulturne dediščine, junija 2024 pa je sledila javna obravnava, v okviru katere so prejeli 21 pripomb.
Predlog so nato dodatno usklajevali z občinskimi službami in zavodom za varstvo kulturne dediščine.
