Pri sedmih velikih prostorskih projektih v Mariboru še vedno ni premika, na občini pa opozarjajo, da so nekateri investitorji tik pred tem, da obupajo.
Zapleti pri sedmih večjih prostorskih projektih v Mariboru, o katerih smo na Mariborinfo že poročali, bodo zdaj prišli tudi pred mestne svetnike.
Mestna uprava želi od mestnega sveta podporo za nov poziv ministrstvu za kulturo, od katerega pričakuje jasnejše in konkretnejše pogoje za nadaljevanje postopkov.
Gre za sedem občinskih podrobnih prostorskih načrtov, od tega šest zasebnih pobud in občinski projekt na območju Ljudskega vrta. Načrti skupaj predvidevajo približno 600 stanovanj, najmanj desetoddelčni vrtec, javno garažo z več kot 1100 parkirnimi mesti ter poslovne in druge dejavnosti.
Občina: Težava ni varstvo dediščine, ampak nejasni pogoji
Maja Reichenberg Heričko iz Sektorja za urejanje prostora Mestne občine Maribor je uvodoma poudarila, da težava po mnenju občine ni varstvo kulturne dediščine samo po sebi.
»Kulturna dediščina je res pomembna identiteta Maribora, ki jo v vsakem primeru želimo ustrezno zavarovati in varovati,« je dejala.
Težavo na občini vidijo predvsem v tem, da pri posameznih projektih po njihovem mnenju ne dobijo dovolj jasnih odgovorov, katere konkretne spremembe bi bilo treba izvesti, da bi bili načrti usklajeni z zahtevami varstva kulturne dediščine, in na kateri pravni oziroma strokovni podlagi temeljijo posamezne zahteve.
Usklajevanja potekajo že od leta 2023, ko je občina prejela prvo odklonilno mnenje Ministrstva za kulturo. Po besedah Reichenberg Heričko so investitorji in pripravljavci dokumentacije predlagane rešitve večkrat prilagajali zahtevam, a nobenega od sedmih prostorskih načrtov še niso uspeli pripeljati do naslednje faze.
»Nobenega od teh sedmih OPPN-jev ni bilo mogoče prestaviti za nobeno točko naprej,« je dejala.
Ministrstvo sicer meni, da se postopki formalno lahko nadaljujejo. Na občini odgovarjajo, da sama formalna možnost nadaljevanja ni dovolj, če že vnaprej ni jasno, kakšna rešitev bi lahko na koncu dobila vsa potrebna pozitivna mnenja.
»Zaleteli smo se v zid«
Občina je z ministrstvom marca letos dosegla dogovor, da bo v roku približno meseca dni prejela podrobnejšo analizo. Te po navedbah občine niso dobili.
Reichenberg Heričko je pojasnila, da je ministrstvo najprej priznavalo zamudo pri pripravi gradiva, nato pa je občina kmalu zatem prejela stališče, da je ministrstvo svoje ugotovitve že podalo in ne vidi potrebe po dodatnem usklajevanju.
»Ko smo prišli do takih dveh zelo kontradiktornih mnenj v zelo kratkem času iz iste institucije, smo v bistvu videli, da smo se, če lahko rečem pod navednicami, zaleteli v zid,« je povedala.
Prav zato želijo podporo mestnega sveta za nov poziv ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da ne zahtevajo pozitivnih mnenj za projekte.
»Mi bi samo radi jasne odgovore, kaj je varovana vrednota na posameznem območju, kaj je treba v kontekstu tega prilagoditi,« je dejala Reichenberg Heričko.
Po njenih besedah mora biti jasno tudi, kje se končajo pristojnosti posameznih institucij: občina je pristojna za prostorsko načrtovanje na svojem območju, zavod za varstvo kulturne dediščine in ministrstvo pa za varstvo kulturne dediščine.
Nekateri investitorji naj bi že izgubljali potrpljenje
Dolgotrajni postopki pa bi lahko vplivali tudi na prihodnost nekaterih projektov.
Na vprašanje, kako dolgo bodo zasebni investitorji še pripravljeni čakati, je Reichenberg Heričko odgovorila:
»Bojim se, da so nekateri že tik na tem, da so obupali.«
Po informacijah občine se v nekaterih primerih že spreminja lastništvo. Kljub temu na občini poudarjajo, da prostorskega načrtovanja ne vežejo na konkretnega lastnika ali investitorja in želijo postopke pripeljati do konca ne glede na morebitne lastniške spremembe.
»Nikakor ne želimo manj varstva kulturne dediščine, potrebujemo pa jasne, strokovne, utemeljene in izvedljive pogoje, da lahko dediščina in razvoj skupaj ščitita javni interes,« je sporočilo občine strnila Maja Reichenberg Heričko.
