Sedem večjih projektov v Mariboru, ki skupaj predvidevajo najmanj 588 stanovanj, vrtec in več kot tisoč parkirnih mest, je zaradi vprašanj varstva kulturne dediščine v negotovosti.
V Mariboru se je pri sedmih večjih občinskih prostorskih načrtih odprlo vprašanje o tem, kako zahteve varstva kulturne dediščine prevesti v konkretne in izvedljive prostorske rešitve.
Mestna občina Maribor trdi, da pri več projektih kljub večletnemu usklajevanju z Ministrstvom za kulturo še vedno ni jasno, kaj natančno je treba spremeniti za pridobitev pozitivnega mnenja.
Gre za projekte na območju Mariboxa, ob Ruški cesti, pri Ljudskem vrtu, ob Gledališki ulici, na Taborskem nabrežju, med Ribiško ulico, Koroško cesto in Pristaniško ulico ter ob Mlinski ulici.
Skupaj vključujejo najmanj 588 stanovanj, 24 apartmajev, desetoddelčni vrtec, javno garažno hišo s 1.141 parkirnimi mesti ter različne poslovne, družbene, storitvene in turistične programe.
Občina bo mestnemu svetu predlagala, naj se seznani z njeno analizo in ministrstvo za kulturo pozove, da se v 30 dneh konkretno opredeli do odprtih vprašanj pri vsakem od sedmih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Projekti niso formalno ustavljeni, vendar občina ne vidi jasne poti naprej
Pomembno je, da vseh sedmih postopkov ni mogoče obravnavati enako. Nahajajo se v različnih formalnih fazah, različna pa so tudi stališča kulturnega ministrstva.
Pri nekaterih projektih je ministrstvo že izdalo negativno mnenje, pri drugih pa konkretne smernice ali druge dokumente, iz katerih izhaja, da predlagana ureditev z vidika varstva kulturne dediščine ni sprejemljiva.
Ministrstvo za kulturo meni, da so bile potrebne vsebine že ustrezno podane in da formalnih zadržkov za nadaljevanje postopkov ni.
Mestna občina Maribor pa ugotavlja, da brez jasne opredelitve konkretnih varovanih vrednot, vplivov načrtovanih ureditev in izvedljivih pogojev za uskladitev ni mogoče pripraviti rešitev, za katere bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati pozitivno mnenje.
»Zgolj formalna možnost izdelave naslednjega gradiva oziroma izvedbe naslednje procesne faze še ne pomeni, da je postopek mogoče tudi vsebinsko in gospodarno nadaljevati.
Nadaljevanje postopkov na podlagi rešitev, za katere je Ministrstvo za kulturo že izrazilo negativno stališče, bi povzročilo dodatne stroške in časovne zamude, ne da bi bila zagotovljena realna možnost njihovega uspešnega zaključka,« so zapisali v gradivu.
Po navedbah občine so pobudniki in načrtovalci posamezne rešitve na podlagi prejetih pripomb že spreminjali ter jih ponovno pošiljali v presojo. Kljub temu pozitivnih mnenj niso pridobili, iz nadaljnjih odgovorov pa naj ne bi bilo vedno jasno, zakaj spremembe niso zadostovale in kaj bi bilo treba prilagoditi še dodatno.
Občina problem vidi tudi v meji med varovanjem in načrtovanjem
Občinska analiza ne trdi, da so vse zahteve Ministrstva za kulturo neutemeljene. Nasprotno, v gradivu ugotavljajo, da imajo nekatere zahteve ustrezno pravno oziroma strokovno podlago in da so prilagoditve posameznih projektov potrebne.
Kot problem pa izpostavljajo primere, v katerih po njihovi oceni ni dovolj jasno:
- katera konkretna kulturna vrednota bi bila prizadeta,
- na kateri pravni ali strokovni podlagi temelji zahteva,
- kateri vpliv načrtovane ureditve je nesprejemljiv,
- kakšen varstveni cilj mora projekt doseči,
- katere spremembe bi omogočile pridobitev pozitivnega mnenja.
Občina opozarja tudi na razlikovanje med zavezujočimi varstvenimi pogoji in strokovnimi priporočili. Pri nekaterih projektih zahteve po njeni oceni ne določajo le cilja varovanja, ampak že konkretno obliko pozidave, razporeditev stavb, njihovo višino, etažnost, gradbene linije ali oblikovanje streh.
Zato se po mnenju občine odpira vprašanje, kje se konča pristojnost nosilca urejanja prostora za področje kulturne dediščine in začne odgovornost občine ter prostorskega načrtovalca za pripravo rešitve.
Od Mariboxa do cerkve ob Ruški cesti
Največ stanovanj med obravnavanimi projekti je predvidenih na območju Mariboxa in levega nabrežja Drave. Tam načrtujejo 187 stanovanj in poslovni program.
Ministrstvo za kulturo je za predlagano zasnovo ocenilo, da zaradi svojih mas ter tlorisnih in višinskih gabaritov »ne sodi na obrežje reke Drave«.
Ob Ruški cesti je načrtovana večstanovanjska stavba z javnim pritličjem in najmanj 18 stanovanji. Ministrstvo je opozorilo, da bi predvidena stolpnica in stolpič okrnila značilno obdravsko veduto cerkve ter njenega ambienta na desnem bregu Drave.
Na območju Ljudskega vrta so predvideni desetoddelčni vrtec, stanovanjsko-poslovni kompleks, javno pritličje in javna garažna hiša. Projekt vključuje 110 stanovanj in 1.141 parkirnih mest. Med vprašanji so umestitev vrtca, obseg pozidave in vplivi na urbanistično ter stavbno dediščino širšega območja.
Na Taborskem nabrežju načrtujejo 32 stanovanj in 24 apartmajev. Ministrstvo je imelo pomisleke glede urbanističnih, arhitekturnih, programskih, prometnih in komunalnih rešitev. Občinska analiza pa pri delu zahtev ugotavlja, da njihova pravna oziroma strokovna podlaga ni dovolj izkazana, medtem ko denimo zahtevo po ohranitvi individualno varovane hiše na Taborski ulici 11 ocenjuje kot utemeljeno.
Med Ribiško ulico, Koroško cesto in Pristaniško ulico je predviden kompleks s 75 stanovanji, ob Mlinski ulici pa kompleks s 160 stanovanji. Ob Gledališki ulici je načrtovanih najmanj šest stanovanj, ateljeji za umetnike in javno pritličje, pri čemer se del zahtev nanaša tudi na poglede proti Čeligijevemu stolpu.
Dogovorjenega pregleda občina še ni prejela
Usklajevanja med občino, ministrstvom in mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potekajo že več let. Prvo negativno stališče je občina prejela v začetku leta 2023, sledili pa so sestanki, pozivi in spreminjanje posameznih projektov.
Na sestanku marca letos je bilo po navedbah občine dogovorjeno, da bo ministrstvo v enem mesecu pripravilo pregled varovanih sestavin in jasne usmeritve za nadaljevanje posameznih postopkov.
Ministrstvo je 29. maja občini sporočilo, da je gradivo še v pripravi in da delo zaradi zahtevnosti ter obsega ne poteka po načrtovani časovnici. Deset dni pozneje pa je zavzelo stališče, da dodatna obravnava ni potrebna, saj naj bi bile zahtevane vsebine že vključene v predhodno izdane dokumente.
Občina zato zdaj predlaga, naj mestni svet ministrstvo pozove, da se v 30 dneh za vsak projekt posebej konkretno opredeli do varovanih vrednot, veljavnega varstvenega režima, nesprejemljivih vplivov ter potrebnih prilagoditev.
Sklep sam po sebi projektov ne bo potrdil ali sprostil, prav tako mestni svet ne bo odločal o zahtevah kulturnega ministrstva. Njegov namen je razjasnitev pogojev, pod katerimi bi se posamezni postopki lahko nadaljevali.
»Cilj Mestne občine Maribor ni pridobitev pozitivnih mnenj ne glede na vplive načrtovanih ureditev na kulturno dediščino. Cilj je pridobiti jasno opredeljene, strokovno utemeljene, pravno preverljive in izvedljive pogoje, na podlagi katerih bo mogoče prostorske rešitve uskladiti z varstvom kulturne dediščine ter postopke priprave OPPN zakonito in učinkovito nadaljevati,« so poudarili na občini.
Če vsebinske uskladitve za posamezni občinski podrobni prostorski načrt kljub izvedenim prilagoditvam in ponovnemu usklajevanju ne bo mogoče doseči, namerava občina preveriti nadaljnje pravne in postopkovne možnosti. Med njimi omenja tudi morebitno pobudo za razrešitev nasprotja javnih interesov po zakonu o urejanju prostora.
