V spletni anketi Mariborinfo je sodelovalo 532 bralcev. Večina je delo župana Saše Arsenoviča ocenila negativno, hkrati pa tudi med nezadovoljnimi številni priznavajo vidne spremembe mestnega jedra.
Pred lokalnimi volitvami smo bralce Mariborinfo vprašali, kako ocenjujejo delo aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča.
V anketi, ki je potekala med 3. in 6. septembrom, je sodelovalo 532 ljudi. Rezultat je izrazit: 330 sodelujočih oziroma 62 odstotkov je odgovorilo, da so z delom župana nezadovoljni ali zelo nezadovoljni. Zadovoljnih ali zelo zadovoljnih je bilo 155 oziroma 29,1 odstotka, neopredeljenih pa 47 oziroma 8,8 odstotka.
Največja posamezna skupina so bili zelo nezadovoljni: tako je odgovorilo 206 sodelujočih oziroma 38,7 odstotka. Nezadovoljnih je bilo še 124 oziroma 23,3 odstotka.
Na drugi strani je bilo zelo zadovoljnih 96 oziroma 18 odstotkov, zadovoljnih pa 59 oziroma 11,1 odstotka. Šest sodelujočih je odgovorilo, da županovega dela ne spremljajo dovolj.
Kritični, a mu priznavajo prenovo mesta
Eden zanimivejših rezultatov se skriva v pisnih odgovorih.
Prenovo Lenta, Glavnega trga in mestnega jedra je omenilo 67 sodelujočih. Med njimi je bilo 27 zadovoljnih, a prav toliko tudi nezadovoljnih z delom župana. To pomeni, da del kritikov Arsenoviču priznava konkretne spremembe mesta, čeprav je njihova splošna ocena njegovega mandata negativna.
Eden od nezadovoljnih sodelujočih je denimo zapisal:
»Maribor se je v njegovem obdobju zelo polepšal. Spremembe so velike.«
Drugi je prenovo ocenil bolj zadržano:
»Prenova Lenta po izgledu bi rekel okej, čeprav nima več nobene duše.«
Med 142 pohvalami je 31 sodelujočih navedlo povsem konkreten projekt ali spremembo. Omenjali so Lent, Glavni trg, Rotovž, knjižnico, zdravstvene postaje, sistem MBajk, kolesarske steze, Piramido, mestni park, tribuno v Ljudskem vrtu in subvencije za fasade.
Ceste in promet med najpogostejšimi očitki
Najpogosteje so sodelujoči v pisnih odgovorih omenjali ceste, pločnike in luknje, ki so se pojavili v 79 odzivih. Tik za tem so promet, parkirišča, radarji in cone 30 s 77 omembami. Med konkretnimi pripombami so se pojavljali ukinjena parkirišča brez nadomestnih, plačljive cone, stacionarni radarji, cone 30, zaprtje Koroške ceste, spremembe avtobusnih linij in ležeči policaji.
Zanimivo je, da so bile praktične teme prisotne pri obeh skupinah. Ceste so omenjali tako zadovoljni kot nezadovoljni, enako promet in vprašanje razvoja različnih delov mesta.
Pogost očitek: mesto ni samo center
Kar 53 sodelujočih je izpostavilo občutek, da so predeli zunaj mestnega jedra zapostavljeni. Med kraji, ki so jih omenjali, so bili Tabor, Tezno, Pobrežje, Magdalena, Studenci, Nova vas, Kamnica, Malečnik in desni breg.
Eden od sodelujočih je zapisal:
»Ko pa pridemo čez Dravo, pa kot da to ni več del Maribora.«
Tudi ta očitek ni bil omejen zgolj na županove nasprotnike - med 53 omembami zapostavljenosti obrobja jih je 18 prišlo od sodelujočih, ki so njegovo delo sicer ocenili pozitivno.
Beton ali zelenje?
Med bolj konkretnimi vsebinskimi temami se je pogosto pojavljalo tudi vprašanje zelenih površin.
Drevesa, zelenje in betoniranje je omenilo 49 sodelujočih, med njimi 29 nezadovoljnih. Opozorila so se nanašala na sekanje dreves, ureditev Lenta in obrežja Drave, načrtovano prenovo Slomškovega trga ter poletno vročino na Glavnem trgu.
Eden od kritičnih odgovorov se glasi:
»Namesto da bi mesto ozelenil, ga spreminja v zbetoniran pekel poleti.«
Tudi ostre ocene njegovega načina vodenja
V pisnih odgovorih je 51 sodelujočih omenjalo aroganco, »šerifski« način vodenja oziroma pomanjkanje dialoga. Transparentnost in poštenost je izpostavilo 45 sodelujočih.
V 63 odgovorih so se pojavile tudi navedbe o korupciji, kraji ali delu v lastno korist, 72 sodelujočih pa je zapisalo, da bi moral župan oditi oziroma odstopiti. Gre za mnenja sodelujočih v anketi, ne za ugotovljena dejstva, zato tovrstnih neposrednih obtožb ne objavljamo kot dejanske trditve.
Med drugimi temami so sodelujoči omenjali še vizijo, projekte in razvoj, zdravstvo, šole, vrtce in šport, čistočo in vzdrževanje, stanovanja ter zadolženost občine.
Kaj pa preiskava in morebitna ponovna kandidatura?
V anketi smo sodelujoče vprašali tudi, ali bi morala preiskava, ki poteka zoper župana, vplivati na njegovo odločitev o ponovni kandidaturi.
391 sodelujočih oziroma 73,5 odstotka je odgovorilo pritrdilno, 141 oziroma 26,5 odstotka pa nikalno.
Toda analiza pokaže, da je ta odgovor zelo tesno povezan že s splošno oceno županovega dela. Med nezadovoljnimi in zelo nezadovoljnimi je skoraj 98 odstotkov odgovorilo, da bi morala preiskava vplivati na odločitev, med zelo zadovoljnimi pa je bilo takšnih le osem odstotkov.
Bolj zanimiv je rezultat med tistimi, ki so Arsenovičevo delo ocenili kot zadovoljivo: 20 od 59, torej približno tretjina, jih kljub pozitivni oceni meni, da bi morala preiskava vplivati na njegovo odločitev o kandidaturi.
