Na območju med Kardeljevo ulico in Ulico Pohorskega odreda nastajajo nove sprehajalne in kolesarske poti, pumptrack, otroška igrala ter druge površine za šport in druženje.
Dela na območju parka ob Pekrskem potoku so se začela avgusta, prva faza pa zajema približno 800 metrov dolgo traso ob potoku, vrednost investicije pa znaša 3,2 milijona evrov. Od tega je 2,9 milijona evrov zagotovljenih v okviru sistema CTN.
»Dela potekajo po celotni trasi med Kardeljevo ulico in Ulico Pohorskega odreda. Trenutno se izvajajo gradbena dela, predvsem izkopi in nasipi na levem bregu potoka,« pojasnjuje Jernej Gruber, vodja projekta.
Na eni strani kolesarska, na drugi sprehajalna pot
Na desnem bregu bo urejena asfaltirana kolesarska pot, primerna tudi za skiroje in druge oblike mobilnosti, na levem pa mreža sprehajalnih poti iz vodno vezanega peska. Območje bo dopolnjeno z novo urbano opremo, otroškimi igrali, fitnesom na prostem, mizami za namizni tenis in prostori za druženje.
Eden večjih novih elementov bo tudi približno 900 kvadratnih metrov velik pumptrack. V prvi fazi je predvidena tudi ureditev brvi čez Pekrski potok ter drugih rekreacijskih površin.
Koliko dreves se bo odstranilo?
Pri projektu sodeluje tudi arboristka Tanja Grmovšek, ki izvaja strokovni arboristični nadzor. Njena naloga je med drugim pregled obstoječega drevja in podajanje strokovnih ocen glede njegovega ohranjanja.
Po njenih besedah bodo na območju, ki je trenutno predmet ureditve, odstranili štiri drevesa, vendar ne zaradi samega projekta, temveč zaradi njihovega zdravstvenega stanja. Ostala drevesa bodo ohranjena in med gradnjo tudi ustrezno zaščitena.
»Po projektu imamo predvidenih 239 novih dreves vzdolž celotne trase. Iz začasne lokacije jih bomo presadili 52 oziroma toliko, kolikor jih je še v takšnem stanju, da jih je mogoče presaditi, dodatno pa bomo presadili še osem dreves,« pojasnjujeta Grmovšek in Gruber.
Dve lipi, ki sta bili pod vprašajem zaradi pumptracka bodo zaradi blage rotacije ostali, prav tako bo ohranjenih kar se da veliko že obstoječih dreves. Ob tem bodo zasadili tudi številne grmovnice, saj je bistvo projekta prav ohranjanje zelenja. Celoten projekt tako predvideva več kot 17.000 kvadratnih metrov zelenih površin.
»Na južni strani bodo zasajena drevesa, tako da bo čez čas pot v senci. Ostala drevesa, kot je recimo en oreh, ostajajo praktično sredi poti. Zaradi tega, ker je tako velik, bi ga bilo res neumno podreti,« dodaja Gruber.
Pekrski potok ima zanimivo zgodovino
Grmovšek opozarja tudi na zgodovinsko ozadje območja. Pekrski potok v današnji obliki namreč ni v celoti naravna struga.
»Pekrski potok je bil reguliran v 50. in 60. letih. Speljan je bil iz Rožnodoljskega potoka, ki priteče med Pekrsko gorco in še enim hribčkom. Skanaliziran je bil tako, da je pritekel do te trase, v osnovi pa je napajal mariborsko kadetnico,« pojasnjuje.
Današnja podoba območja je tako rezultat več desetletij posegov, kar se pozna tudi pri drevesih. Po njenih besedah so bila nekatera območja že v preteklosti močno obremenjena z gradbenimi posegi, tla pa so danes tako zbita, da imajo drevesa težave z rastjo.
Park naj bi bil zaključen jeseni prihodnje leto
Pri urejanju območja bo zato pomembno tudi vprašanje razmerja med načrtovano ureditvijo in naravno vegetacijo. Grmovšek pravi, da je območje danes na posameznih mestih močno zaraščeno, vendar naravna vegetacija ni nujno nekaj, kar bi bilo treba v celoti odstraniti.
»Kjer so gradbena dela potekala po brežini, je tako zbito, da nič ne raste, kjer pa se je malo razrahljalo, imamo zelo močno samopomlajevanje z naravno vegetacijo. Mislim, da je treba tukaj najti vmesno pot.«
Izvajalec ima za izvedbo pogodbeni rok 14 mesecev – 13 mesecev je predvidenih za gradnjo, dodaten mesec pa za pridobitev uporabnega dovoljenja. Če bo časovnica potekala po načrtih, naj bi bila prva faza parka obiskovalcem na voljo jeseni prihodnjega leta.
Odprto ostaja tudi vprašanje prihodnjega vzdrževanja območja. Kot poročajo na občini, je trenutno v pripravi sporazum med Direkcijo Republike Slovenije za vode in Mestno občino Maribor. Načeloma naj bi direkcija še naprej skrbela za vodno strugo, medtem ko bi vse ostalo prevzela občina, vendar pristojnosti še niso dokončno potrjene.
