Ob travniku pri Perniškem jezeru, kjer za svojo kmetijo vsako leto spravlja krmo, Janko Gorjup vedno znova najde odvržene plastenke in pločevinke.
»Če gremo malo dalje noter, še tudi kaj najdemo, ker samo odmetavajo,« nam pokaže na okolico jezera. Zgolj v nekaj minutah tako nabere kup odpadkov, ki so jih tu odvrgli brezbrižni sprehajalci.
Koščki pločevink porežejo notranje organe
Posebej nevarne so pločevinke, ki po spravilu trave pristanejo v krmi.
»Silažna nakladalka nareže te pločevinke na štiri in pol ali pet centimetrov dolžine, te potem lahko živina normalno zaužije, ker so pa narezani ostro pa dejansko poškodujejo notranje organe in dejansko porežejo kravo,« opozarja kmetijski svetovalec Timotej Horvat iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Po nekaj dneh muk je edina rešitev usmrtitev
Na Gorjupovi kmetiji v zadnjih štirih mesecih poginilo že pet krav. V njihovih želodcih pa so našli koščke razrezanih pločevink.
»Krava obleži in takoj se ne vidi vzroka, kaj je z njo narobe in kakšno bolezen bi lahko imela, tako da to potem traja nekaj dni, na koncu pa jo potem moraš tak usmrtiti,« nam je povedala Darinka Gorjup.
Odkrivanje tujkov z magnetom ali detektorjem neuspešno, saj so pločevinke iz aluminija
Milostna odrešitev agonije je lahko malodane edino, kar lahko veterinar še stori v takšnem primeru.
Tujke v krmi sicer običajno uspešno zdravijo tudi z magneti, ki iz želodca poberejo žice ali vijake iz železa.
»Takrat je konzervativno zdravljenje lahko tudi uspešno. V tem primeru, ko gre v glavnem za aluminijaste pločevinke pa enostavno to ni mogoče. V bistvu tudi ni mogoče odkrivanje z detektorjem kovin, ki ga tudi lahko uporabljamo v takšnih primerih,« razlaga veterinar Gašper Trojner.
Vsak dan 200 litrov manj mleka in izpad dohodka
Pet poginulih krav pomeni za kmetijo vsak dan vsaj 200 litrov manj pridelanega mleka in s tem občuten izpad dohodka.
Tak nesrečen konec za krave pa je med spravilom krme skorajda nemogoče preprečiti, saj je trava ob košnji visoka skoraj pol metra.
»Problem je v tem, da ti ne vidiš, ko trava zraste, ko pokosiš, ne vidiš, ko se to vse skupaj zmelje se ne vidi, doma v silusu se ne vidi, vidi pa se potem pri kravah v jaslah. Ko zagrabi kos krme, poje tudi ta kos pločevinke,« razlaga Gorjup.
Brezbrižno odvržena pločevinka lahko tudi ubija, nevarni so tudi pasji iztrebki
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pa opozarjajo tudi na pasje iztrebke, ki jih lastniki štirinožcev med sprehodom na podeželju ne pobirajo tako kot v mestnem okolju.
»Moremo se zavedati, da gre tudi za prenašanje zajedavcev in zopet je to potem, ko ima žival zajedavca, to strošek pridelovalca, kmeta,« opozarja Simona Hauptman iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Tudi zajedavci iz pasjih iztrebkov lahko pri živini povzročijo resne zdravstvene težave in s tem izpad dohodka. V najhujših primerih pa, tako kot odpadne pločevinke, celo pogin.
Komentarji (4)
Skrb za čisto okolje je pri naših ljudeh na psu, kam pogledaš vidiš odpadke in to delajo "ljudje" in ne živali.
Kmečka faušija ... drug drugemu nastavljajo pločevinke za njihove krave, tam "turistov" enostavno ni ...
Zelo žalostno in nesprejemljivo, da se kaj takšnega dogaja.
je pa tudi članek žalosten, saj se vidi da ne piscu tega članka, ne kmetu, za trpečo žival ni mar, važen je le izpad dohodka. Sramota.
Telw ,kaj te gre kosit poleg ceste,to pa je zdravo ja.In perniško jezero ni nikoli obiskovano,ker ni kaj za videt.To delajo domačini za katere se ve.ve se tudi kaki packi so na tej bogati strani,kjer meče nekdo svinjske kože in vložene glaže kar ob cesti v jarek ,ja ta beli mercedez,naj se ve.