Pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a Tomaž Seljak je v odprtem pismu upravnemu odboru zavoda nanizal ostre očitke glede upravljanja, projekta COBISS.Net, Unescove evalvacije in porabe sredstev.
Pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor Instituta informacijskih znanosti Tomaž Seljak je na člane upravnega odbora zavoda naslovil odprto pismo, v katerem je zelo kritičen do upravljanja IZUM-a, projekta COBISS.Net, Unescove evalvacije in ravnanja vodstva zavoda.
Seljak je pismo začel z neposrednim nagovorom članom upravnega odbora, ki ga sam označuje za nezakonitega. V nadaljevanju je spomnil, da je že v začetku marca knjižničarke in knjižničarje v različnih organih in združenjih seznanil z odprtim pismom nekdanjima ministroma Tanji Fajon in Igorju Papiču z naslovom Ugrabljen IZUM in propadel projekt COBISS.Net pod pokroviteljstvom Unesca.
Ob tem je, kot je zapisal, dodatno izpostavil problematiko upravljanja in razvojnih usmeritev IZUM-a. Navedel je tudi, da je prejel več izkazov podpore in nemoči, pri čemer je v pismu citiral enega od odzivov.
»Ne bi vam odpisal, če ne bi opažal vse več demagogije v odgovorih IZUM-a na naše pobude za izboljšanje sistema COBISS. Govorim posebej o segmentih COBISSPlus, COBISSCat in COBISSLib, ki so bili pripravljeni in izdani v tako nedodelani obliki, da se kaj takega v vaših časih niti pod razno ni dogajalo.«
Avtor odziva je po Seljakovih navedbah posebej izpostavil, da pri vseh dobronamernih pobudah dobivajo ničvredne odgovore s pojasnili iz priročnikov, ki jih dobro poznajo.
Očitki glede Unescove evalvacije
Seljak se v pismu znova vrača k poročilu o evalvaciji delovanja IZUM-a kot centra druge kategorije pod okriljem Unesca. Po njegovih navedbah je že v februarskem pismu ministroma opisal manipulacije s pokroviteljstvom Unesca in opozoril, da naj bi direktor IZUM-a celo pred zaposlenimi skrival poročilo o evalvaciji.
Kot navaja, so zaposleni v IZUM-u in člani Sveta COBISS.Net 16. februarja prejeli povzetek poročila, pozneje pa naj bi ga o objavi celotnega poročila na spletni strani Unesca obvestili znanci iz držav Zahodnega Balkana. Dodaja tudi, da je novinar revije Reporter poročilo pridobil od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi zahteve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Seljak ocenjuje, da pozitivna ocena evalvatorjev po njegovem mnenju ne odraža dejanskega stanja. Ob tem opozarja, da pričakovanja in cilji projekta COBISS.Net, ki so bili po njegovih navedbah leta 2011 razlog za pridobitev pokroviteljstva Unesca, v poročilu niso navedeni.
»Ob tem pričakovanja in cilji projekta COBISS.Net, ki so bili leta 2011 razlog za pridobitev pokroviteljstva Unesca, v poročilu niso navedeni, doslej pa tudi ni imel nihče kakšnih koristi od statusa IZUM-a kot Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti pod okriljem Unesca.«
Upravnemu odboru očita premalo nadzora
Seljak v pismu navaja, da je 23. junija od IZUM-a na podlagi zahteve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prejel zapisnike treh letošnjih sej upravnega odbora. Iz njih po njegovih navedbah izhaja, da je predsednik upravnega odbora že na januarski seji direktorju čestital za visoke ocene na Unescovi evalvaciji.
Opozarja tudi, da je upravni odbor februarja poročilo o delu IZUM-a za leto 2025 sprejel brez pripomb, odobril pa tudi izplačilo nagrade direktorju za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v višini 8662,50 evra bruto.
V mrežo COBISS.Net je bilo konec leta 2024 vključenih 563 knjižnic zunaj Slovenije, konec leta 2025 pa 562 knjižnic. Kot piše, se jih je v letu dni 12 vključilo, 13 pa izključilo.
Ob tem ocenjuje, da večina prihodkov IZUM-a iz tržne dejavnosti izhaja iz prodaje licenc za programsko opremo v preteklih letih in ne iz uspešnosti direktorja.
Upravni odbor je po njegovih navedbah marca potrdil tudi oceno redne delovne uspešnosti direktorja kot odlično in predlog za izplačilo redne delovne uspešnosti v višini 2557,43 evra.
Seljak zavrača pojasnila o dokumentaciji
Posebej ostro se Seljak odziva na del zapisnika upravnega odbora, ki se nanaša na vprašanje dokumentacije o porabi sredstev, namenjenih za širitev mreže COBISS.Net. Po navedbah iz zapisnika naj bi bilo povedano, da taka dokumentacija ne obstaja, saj naj bi bila sredstva razdeljena med države po ključu glede na število vključenih knjižnic.
Seljak to odločno zavrača.
»Same laži direktorja IZUM-a: Dokumentacija, na podlagi katere je bila izdelana specifikacija porabe 50.000 evrov, obstaja in IZUM mi jo je moral poslati po odločbi informacijskega pooblaščenca.«
Dodaja, da po njegovih navedbah sredstva niso bila razdeljena po omenjenem ključu, na sestanku članic mreže COBISS.Net pa naj bi bilo le povedano, da morajo biti računi izdani do konca oktobra.
Spor glede projekta COBISS.Net
V nadaljevanju pisma Seljak piše o projektu COBISS.Net oziroma tretji fazi projekta, ki je bila avgusta 2024 pripravljena pod okriljem NAKVIS-a. Kot navaja, je šlo za projekt podpore razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor Evropske unije.
Po njegovih navedbah je bil predlog financiranja ocenjen na 15 milijonov evrov, projekt pa je bil z dopisom ministra dr. Igorja Papiča poslan Evropski komisiji.
Seljak direktorju IZUM-a dr. Alešu Bošnjaku očita, da po njegovem mnenju več let ni naredil dovolj za pridobitev evropskih sredstev in da ni podprl predloga Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net, da se projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.
Ob tem navaja, da gre za posodobljeno različico projekta, ki ga je sam leta 2016 pripravil za IZUM in ga s predstavnikom Unesca predstavil predstavnikom Evropske komisije.
»Gre za posodobljeno verzijo projekta, ki sem ga leta 2016 izdelal za IZUM in sva ga s predstavnikom Unesca v Bruslju predstavila predstavnikom Evropske komisuje, ki je bila zanj takrat pripravljena nameniti deset milijonov evrov, a predstavniki vlade tega na srečanjih EU - Zahodni Balkan niso bili pripravljeni predlagati.«
Seljak v pismu kritizira tudi alternativne projektne predloge vodstva IZUM-a in omenja razpis HORIZON-INFRA-2025-01-DEV-03, pri čemer ravnanje vodstva označuje za skrajno diletantsko.
Očitke o nepooblaščeni pridobitvi dokumenta zavrača
Seljak se odziva tudi na del zapisnika seje upravnega odbora, v katerem naj bi direktor IZUM-a pojasnil, da je nekdanji direktor nepooblaščeno pridobil dokument z uradno oceno evalvacije IZUM-a kot Unescovega centra druge kategorije.
Čeprav je ime v kopiji zapisnika prekrito, je Seljak prepričan, da ni dvoma, da gre zanj. Očitke zavrača kot zlonamerno podtikanje.
Pri tem se sklicuje na sporočilo direktorja Urada za UNESCO Gašperja Hrastelja, ki naj bi mu že 5. januarja sporočil, da so prejeli poročilo o evalvaciji, direktorja IZUM-a pa pozval, naj mu ga posreduje.
»Direktor IZUM-a mi poročila ni poslal, je pa bilo objavljeno na spletni strani Unesca, novinar revije Reporter pa ga je dobil od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.«
Seljak se ob tem sprašuje, kako je lahko dokument, ki je po njegovih navedbah za UNESCO in ministrstvo informacija javnega značaja, za direktorja IZUM-a poslovna skrivnost.
Predlaga analizo porabe sredstev
V zaključku pisma Seljak članom upravnega odbora predlaga, naj analizirajo upravičenost in rezultate aktivnosti, ki so bile v letu 2025 financirane iz namenskih sredstev ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v višini 50 tisoč evrov.
Predlaga tudi analizo prihodkov in porabe sredstev iz naslova tržne dejavnosti IZUM-a, ki naj bi po njegovih navedbah znašala 637.236 evrov.
Seljak ob tem navaja, da IZUM na vprašanja, povezana s tržno dejavnostjo, odgovarja, da ne gre za informacije javnega značaja. S tem se sam ne strinja.
»V navedenem zakonu tega določila ne najdem!«
Seljak predlaga izločitev superračunalništva iz IZUM-a
Na koncu pisma Seljak upravnemu odboru predlaga še, naj od Vlade Republike Slovenije zahteva izločitev sektorja HPC – Superračunalništvo iz IZUM-a.
»Če želite ustaviti nadaljnje razgrajevanje razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a na področju knjižničarstva, zahtevajte od vlade, da sektor HPC - Superračunalništvo čim prej izloči iz IZUM-a in bodisi kot mariborski oddelek pridružiti ARNES-u, ki ob Dravi gradi stavbo za novi superračunalnik, tovarno umetne inteligence in podatkovni center, bodisi ustanovi samostojni javni infrastrukturni zavod (nacionalni superračunalniški center) s sedežem na navedeni lokaciji ob Dravi,« še zapiše.
