Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurbergu sporoča meritve, ki jih je zabeležil in razkrije, ali smo imeli v mesecu juliju vročinski val.
Najvišja gostota moči Sončnega sevanja
Ob pogledu spletnih portalov Ecowitt in Weather Underground, kjer so vidni vsi izmerjeni podatki iz amaterske vremenske postaje Gradišnik v Krčevini pri Vurbergu, lahko med drugim zasledimo podatek, da je bila julija 2024 najvišja gostota moči Sončnega sevanja izmerjena 22. julija ob 13:25 po uri na roki (12:21 po sončni uri) z 891 W/m2.
V tistem trenutku so merilne naprave izmerile 23,8 stopinj Celzija. Navidezna temperatura, ki smo jo občutili, kot kombinirani učinek temperature zraka, relativne vlažnosti in hitrosti vetra, je bila 25,8 stopinj Celzija. Točka rosišča je bila pri 19,4 stopinjah Celzija, UV indeks pa 8.
Ali je bil julija 2024 vročinski val?
Navedeni podatki pa nam glede temperature ne povedo nič, razen, da je bila navidezna temperatura za 2 stopinji višja od izmerjene.
Če želimo določiti ali smo v juliju doživeli vročinski val, si moramo najprej pogledati definicijo vročinskega vala, ki jo je pripravilo Slovensko meteorološko društvo.
Prav tako moramo vedeti, kako uporabiti zgornje podatke meritev amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurbergu, za odgovor na vprašanje.
Povprečna temperatura zraka
V juliju 2024 je bila povprečna temperatura zraka za 1,4 stopinj Celzija višja od julijske 2023.
Amaterska vremenska postaja v Krčevini pri Vurbergu je v juliju 2023 izmerila povprečno mesečno temperaturo 22,0 stopinje Celzija. V juliju 2024 pa 23,4 stopinje Celzija, kar je za kar 1,4 stopinje Celzija več kot lani.
Lani julija je bila najnižja izmerjena temperatura 10,6 stopinje Celzija in najvišja 32,9 stopinj Celzija, letos julija pa 13,4 stopinje Celzija in 33,4 stopinje Celzija.
To povprečje nam pove, da je bilo letos julija, bolj vroče, kot julija lani. Kljub temu je bila letošnja najvišja julijska temperatura, ki je 33,4 stopinje Celzija, za 3,2 stopinje Celzija nižja od absolutnega rekorda te amaterske vremenske postaje iz 23.julija 2022 s 36,8 stopinje Celzija.
Ne pove pa nam, ali smo imeli tudi vročinski val, pove Gradišnik.
Kaj je vročinski val?
V meteorologiji se spremljajo ekstremne temperature z različnimi kazalci, vendar enotnih kazalcev na svetovni ravni ni. Ljudje, živali, rastline, mesta in podeželje v različnih krajih po svetu se na različne načine prilagajajo na vročino.
Pri Slovenskem meteorološkem društvu so pripravili definicijo vročinskega vala za Slovenijo. Povedo tudi, da je nastanek vročinskega vala povezan z dotokom toplega zraka in z ujetostjo toplote blizu zemeljskega površja pod območjem visokega zračnega tlaka v višinah.
Iz njihovega članka z naslovom »Začetek vročinskega vala« razberemo, da so v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, Slovenijo razdelili na tri podnebna območja, s tremi mejnimi vrednostmi povprečne dnevne temperature zraka, ki morajo biti vsaj tri dni zapored tako visoke, da lahko govorimo o vročinskem valu, in sicer:
- zmerno podnebje hribovskega sveta (Gorenjska, Notranjska, dvignjen svet Štajerske in Dolenske) pri 22 stopinj Celzija,
- celinsko podnebje jugovzhodne in severovzhodne Slovenije pri 24 stopinj Celzija,
- omiljeno sredozemsko podnebje (Primorska) pri 26 stopinj Celzija.
Prav tako so pri Slovenskem meteorološkem društvu opisali metodo za določitev dnevne povprečne temperature zraka, ki je odvisna od dnevnega sončnega obsevanja, zračne vlažnosti in vetra, torej vseh pomembnih meteoroloških spremenljivk, ki vplivajo na energijsko bilanco človeka.
Določijo jo iz meritev temperature ob 7:00, 14:00 in 21:00 po lokalnem (krajevnem) Sončnem času.
Izziv
Lokalni (krajevni) Sončni čas merimo s sončno uro in ne z uro na naši roki.
»V Krčevini pri Vurbergu imamo diptih sončno uro in amatersko vremensko postajo, ki stojita skupaj ena zraven druge. Torej imamo oboje, kar potrebujemo, da se lotimo tokratnega izziva in odgovorimo na vprašanje, ali smo imeli v juliju 2024 vročinski val?,« pove Gradišnik.
Kraji v okolici Ptuja, Maribora, Slovenske Bistrice, Ormoža, Lenarta in Murske Sobote, ki so v bližini amaterske vremenske postaje in sončne ure v Krčevini pri Vurbergu, spadajo v celinsko podnebje severovzhodne Slovenije, kjer mora biti povprečna dnevna temperatura vsaj tri dni zaporedoma enaka ali višja od 24 stopinj Celzija, da lahko govorimo o vročinskem valu.
Uporabimo sončno uro in ne uro na roki
Sončna ura kaže lokalni (krajevni) Sončni čas, ura na roki pa standardni čas, ki navidezno nista enaka. Uri kažeta enak čas ob upoštevanju določenega zamika, ki so ga izdelovalci diptih sončne ure označili na njej.
Ti zamiki so po minutah zabeleženi v spodnji tabeli.
Gostota moči sončnega sevanja
Iz podatkov iz začetka prispevka vidimo, da je bila najvišja gostota moči Sončnega sevanja izmerjena (891 W/m2) prav okrog Sončevega opoldneva, ki segreje tudi zgradbe, prostore in drugo okolico okrog nas.
V juliju 2024 sta bila dva vročinska vala
Na podlagi vseh podatkov, ki so zbrani v tabeli, vidimo, da smo v juliju 2024 v okolici Ptuja, Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice imeli dva vročinska vala, s kratko prekinitvijo in sedem tropskih noči.
Strokovnjaki na Meteorološkem društvu Slovenije so mnenja, da »vročina« ni enaka »vročini«, saj je pri enaki temperaturi zraka toplotna obremenitev, odvisna tudi od količine vodne pare v zraku (vlažnosti zraka), hitrosti vetra, ki odvaja toploto s telesa in sončnega sevanja,. Zato so v tabeli dodani še podatki o dnevnih povprečjih hitrost vetra, relativni zračni vlagi, gostoti moči sončnega sevanja ter zračnih tlakih.
Iz tabele vidimo še, da je bil največji padec povprečne temperature zabeležen iz 19. julija (24,9 stopinj Celzija) na 20. julij (18,4 stopinj Celzija), saj je deževalo.
Ob največjem julijskem nalivu, 13. julija, ko je v trenutku padlo 70,2 milimetra padavin na uro, pa je vročinski val le »presekalo« na dva dela.
Tropske noči
Imeli smo sedem tropskih noči pri katerih temperatura vso noč ni padla pod 20 stopinj Celzija. 11. julija temperatura vso noč ni padla pod 21,8 stopinj Celzija.