Pomlad je pred vrati, kar pomeni, da se je začelo obdobje selitve dvoživk. Ker jih pri tem ogrožajo vozniki, jim bodo pri njihovi selitvi čez cesto tudi letos v Mariboru pomagali prostovoljci. Ena črnih točk je namreč območje Treh ribnikov.
V začetku pomladi, ko nastopijo višje temperature in se zemlja dovolj ogreje, se začne obdobje množične selitve dvoživk.
V to skupino ogroženih in zato zavarovanih živali, poleg vsem poznanih zelenih žab, pri nas sodijo tudi navadna krastača ter sekulja in rosnica kot predstavnica rjavih žab.
Dvoživke se selijo iz prezimovališč na kopnem, na primer v gozdu, do vodne površine, kjer se razmnožujejo in odložijo skupek jajc, imenovan mrest.
Na območju Mestne občine Maribor je eno takih množičnih selitev mogoče opazovati na območju Treh ribnikov, ki pa je postalo tako imenovana črna točka. Gre za odseke cest, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk.
Da bi bilo poginulih živali čim manj, tudi letos poteka naravovarstvena akcija 'Pomagajmo dvoživkam pri Treh ribnikih'.
Vsak večer dvoživke prenašajo čez cesto
Akcijo koordinira Skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor, na terenu pa jo izvajajo člani Društva študentov naravoslovja, ki dvoživke vsak večer popišejo in jih prenesejo čez cesto.
»Previdnost je nujna še posebno v večernem času, saj bodo odsek ceste od parkirišča pri ribnikih do Ribniškega sela večkrat prečkali tudi prostovoljci,« razlagajo na Mestni občini Maribor.
Prav tako so v ta namen postavili posebno varovalno ograjo, ki na kritičnih predelih ob cesti preprečuje dvoživkam nadaljevanje poti, podjetje Nigrad pa je očistilo dva podhoda pod cesto Za tremi ribniki, ki sta bila vzpostavljena za namen varnega prehajanja dvoživk pod njo.
Na odseku ceste stojita tudi prometna znaka 'Pozor, žabe na cesti!', ki nagovarjata voznike, da vozijo počasneje in previdneje, saj se je tako povozom možno izogniti.
Lani rešili kar 485 živali
V lanski akciji so prostovoljci prenesli 485 živali, od tega največ navadnih krastač, pri čemer prostovoljci razlagajo, da je bilo lani bistveno manj rosnic in sekulj.
Prav tako poudarjajo, da je bila spodbudna najdba velikega pupka, a da je bilo kljub vsem ukrepom povoženih 58 živali.
Vsakoletna akcija se je uradno začela včeraj, k sodelovanju pa vabijo prav vse zainteresirane prostovoljce. Zbirno mesto je vsak večer ob 18.30 na parkirišču pri gostilni Pri treh ribnikih, zaiteresirane posameznike pa prosijo, da se predhodno najavijo na elektronski naslov [email protected].
Dvoživke pomagajo tudi pri zdravljenju nekaterih bolezni
Naravovarstveniki poudarjajo, da moramo dvoživke ohraniti, saj se pretežno hranijo z žuželkami in jih vsako leto pojedo na milijone.
Z zmanjševanjem števila dvoživk bo drastično naraščalo število žuželk, tako se bodo pospešeno širile tudi bolezni, ki jih žuželke prenašajo, kot je malarija.
Poleg tega koža dvoživk proizvaja nekatere snovi, ki uničujejo glivice, bakterije in viruse in so zato pomembne za zdravljenje nekaterih bolezni in razvoj potrebnih bioloških zdravil, sestavin za antibiotike, sredstev proti bolečinam, za spodbuditev srca, za zdravljenje depresije, kapi, alzheimerjeve bolezni, proti virusu HIV in raku.
Koža dvoživk je zelo prepustna in zato dovzetna za strupene snovi v okolju. S tem so dvoživke zelo pomemben kazalec stanja kakovosti okolja.
Poznanih je več kot 7460 vrst žab, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem. Žabe so razširjene na vseh celinah, razen na Antarktiki.
V Sloveniji živi 19 vrst dvoživk. Ločimo jih na repate in brezrepe dvoživke. Med repatimi so močeradi, pupki in močerili, med brezrepimi pa krastače, urhi, česnovke, rege ter rjave in zelene žabe.
