Prenova avtobusnih linij v Mariboru: Se vozite na Tezno? Potnike na liniji 1 čaka nova smer in postajališče

V Mariboru se obeta prenova sistema javnega potniškega prometa, ki zajema preureditev linij mestnih avtobusov. Prve pobude za spremembo poteka linij avtobusnega prometa so se pojavile že leta 2015, v okviru celostne prometne strategije, po devetih letih pa je naposled prišlo do korenitih premikov.

Kot poudarjajo na Mestni občini Maribor, so glavni cilji prenove povečanje števila potnikov, zagotovitev dostopnosti avtobusnega prevoza čim večjemu številu prebivalcev, prilagajanje spremembam v mestu zaradi novogradenj in optimiziranje njegovega delovanja tako, da čim bolj zmanjšajo stroške oziroma njegove izdatke.

Prenovo so zasnovali na osnovi študije, ki so jo pripravili strokovnjaki Univerze v Mariboru. Analiza študije je pokazala, da so občani kot glavni razlog, ki jih odvrača od pogostejše rabe javnega potniškega prometa, najpogosteje navajali premajhno pogostost voženj.

Ključni izzivi za bolj pogosto uporabo javnega prevoza Mariborčanov pa so tudi direktnost tras avtobusov, enostavnost uporabe, integracija storitev, njegova dostopnost, udobje, cena vozovnic in način plačevanja, hitrost in ne nazadnje zanesljivost voznega reda.

Na podlagi analize, povratnih informacij občanov in strokovnih izhodišč so na Mestni občini Maribor pripravili štiri različne predloge novega poteka avtobusnih linij. Variante so nato ovrednotili in izbrali po njihovem mnenju najbolj optimalno.

Ker gre za korenite in velike spremembe, smo za lažje razumevanje in preglednost opravili analizo načrtovanih preobrazb avtobusnih linij. Za začetek smo podrobneje pogledali spremembo linije 1 - Tezno.

Kako so razdelili območje Mestne občine Maribor?

Nova mreža linij naj bi po pojasnilih snovalcev prenove zagotavljala optimalno pokritost mestnega območja, učinkovito povezovanje z drugimi prevoznimi sredstvi, večjo frekvenco na obremenjenih povezavah ter upoštevanje potreb različnih skupin prebivalcev.

Mestno občino Maribor so razdelili na posamezna interesna območja in jim določili nivo usluge. Nadalje so sklenili, da je potrebno za območje z najvišjim nivojem potrebno zagotoviti visok standard ponudbe javnega prevoza, tako, da v času prometnih konic čakanje na avtobus ne traja povprečno več kot pet minut, izven konic pa povprečno ne več kot deset minut. Gre predvsem za središče Maribora, območja Magdalene in Tezna.

Na drugi strani so območja Košakov, Kamnice, Peker, Razvanja, Damiševega ter Ribniškega sela označena s predzadnjo stopnjo nivoja, kar pomeni, da je javni prevoz na teh območjih manj pogost, pri čemer v prometni konici čakanje na avtobus znaša od 30 minut do ene ure, izven konice pa več kot dve uri.

Zadnjo stopnjo interesa pa predstavljajo območja Gaja, Rošpoha, Bresternice, Malečnika, Zrkovc, Dogoš ter območja Hrenca-Vodole. Na občini razlagajo, da gre za območja, ki so primerna tudi za prevoz na klic, kar pomeni, da je javni prevoz na teh območjih manj pogost in je organiziran glede na specifično povpraševanje uporabnikov.

Šest glavnih in 13. povezovalnih linij

S ciljem vzpostavitve konkurenčnega javnega potniškega prometa in glede na število potovanj med krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi predlog spremembe linij temelji na vzpostavitvi glavnih, povezovalnih in integriranih šolskih linij.

Na podlagi teh ugotovitev so določili glavne linije z odhodi avtobusov na od deset do 20 minut. Te povezujejo najgosteje naseljene dele občine in tvorijo mrežo, ki omogoča udobnejše prestopanje. To so linije:

• G1 (Tezno), 
• G2 (Nova vas), 
• G3 (mestna krožna linija), 
• G4 (Studenci), 
• G5 (mestna linija po Lentu) in 
• G6 (Vzpenjača).

Povezovalnih linij je predvidenih 13 in zagotavljajo dostopnost tudi v redkeje naseljenih predelih. V koničnem času bi vozile na 25 minut ali več. Pri tem pa na občini zagotavljajo, da bo možno s prestopanjem iz povezovalnih na glavne linije hitro potovanje po mestu.

Ne nazadnje integrirane šolske linije pokrivajo območja, kjer redni javni potniški promet ne obratuje in omogočajo vožnjo predvsem šolarjev do osnovnih šol.

Linijo 1 bi zamaknili, avtobusi pa na deset minut

Avtobusna linija številka 1 je ena izmed 19 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Mariboru. Poteka v smeri sever - jugovzhod in povezuje središče Maribora s Taborom, Teznim in Tezensko Dobravo.

Linija je ena izmed najbolj obremenjenih v mestu in ima trenutno 19 postajališč, če štejemo tudi postajališča v Melju, kjer se avtobusi čez delavnik ustavijo le trikrat. Po prenovi avtobusi v Melju na liniji 1 ne bi več vozili, za območje Melja pa naj bi skrbela linija P12.

Avtobusi na liniji številka 1 vozijo od ponedeljka do petka od pete ure zjutraj pa do 22.50, in sicer na deset, 15 oziroma izven prometne konice vsakih 20 minut.

Snovalci prenove predlagajo, da bi tezensko linijo zamaknili s Tržaške ceste na Ljubljansko ulico, kar naj bi po njihovo izboljšalo »dostopnost do ključnih generatorjev prometa na območju Tabora«, hkrati pa bi z zamikom izboljšali pogostost voženj na Ljubljanski ulici.

Linija 1 bo po novem predstavljala glavno linijo G1, ki bo imela pogoste odhode, v konici na deset minut. Začetno postajo avtobusov bo še vedno predstavljala glavna avtobusna postaja, zadnjo pa Tezenska Dobrava.

Glavno spremembo torej predstavlja delno spremenjena pot avtobusov, ki po prenovi ne bi več v krožišču pri II. gimnaziji zavili na Ulico Pariške komune ter nadaljevali pot po Titovi cesti. 

Avtobusi bi tako po Ljubljanski ulici vozili vse do Ceste Proletarskih brigad, pri čemer bi vzpostavili tudi novo avtobusno postajališče 'Ferkova - nova', nato pa bi avtobusi pot nadaljevali po Cesti Proletarskih brigad, ter nato po Ptujski cesti do končne postaje.

Mesec dni časa za oddajo pripomb

Predlog prenove sistema javnega potniškega prometa bo v javni razpravi od 12. januarja do 12. februarja.

Vpogled v dokumentacijo je možen v prostorih Mestne občine Maribor, na sedežih mestnih četrti ter krajevnih skupnosti v času uradnih ur ter preko spleta, kjer lahko občani oddajo svoje predloge ali pripombe.

Predvidoma aprila je nato predvideno prvo branje predloga v mestnem svetu, drugo branje je načrtovano maja, nato pa javno podjetje Marprom potrebuje približno dva meseca za uvedbo sprememb.