Govorili smo z dekletom, ki je bilo pred šestimi leti žrtev podobnega fizičnega obračuna svojih sovrstnikov, kot smo ga lahko videli v zadnjem odmevnem medvrstniškem nasilju na Ptuju. Tudi napad nanjo so posneli in posnetek delili na družbenih omrežjih.
Medvrstniško nasilje, kakršnemu smo bili nedavno priča na Ptuju, ni osamljen primer. Ena od naših sogovornic, ki želi ostati anonimna, je podobno izkušnjo doživela že pred šestimi leti. Po pouku jo je na poti proti avtobusni postaji obkolila skupina vrstnikov, nato pa jo je ena izmed deklet brutalno napadla.
»So bili kar konkretni udarci v senco, v nos, v ličnice. Imam posledice – zlomljeno ličnico in skrhano čeljust od takrat,« je povedala žrtev napada.
Na dan napada ima še danes zelo boleče spomine: »Grozen. V bistvu dvakrat sem skupaj padla. Ona me ni prenehala tepsti.«
Tudi ta napad so prisotni posneli in posnetek razširili po družbenih omrežjih.
»Več kot deset prisotnih je bilo. Vsi so snemali. Videi so se hitro razširili po vseh omrežjih, dobili so ga tudi moji starši in sorodniki,« je pojasnila.
Bala se je, da se ne bi ponovilo
Večina primerov medvrstniškega nasilja, tudi tistih najhujših, ostaja skrita. Mnogi mladostniki o nasilju ne spregovorijo – bodisi zaradi strahu ali sramu, bodisi ker menijo, da bodo dogodek zmogli predelati sami.
Valerija Ilešič Toš, direktorica Centra za socialno delo Ptuj, je povedala: »Nekateri mladostniki povedo o svojih stiskah. Nekateri želijo zadržati zase – mislijo, da bodo sami lahko razčistili oziroma predelali travmo. Ali pa mogoče želijo to ubesediti s sovrstniki – kar je seveda dobro, da imajo tudi svoj krog prijateljev, tudi da v domačem okolju spregovorijo v teh stiskah. Je pa pomembno, da se tukaj vključimo tudi strokovne službe, ki lahko ponudimo dolgotrajne oblike pomoči, kjer mladostnik lahko ubesedi stiske in dela na predelovanju le teh.«
Tudi naša sogovornica, ki je po napadu bila tako poškodovana, da je potrebovala zdravniško pomoč, priznava, da je travmo predelovala več let.
»Jaz sem imela veliki strah hoditi sama. Bala sem se, da se mi bo ponovno spet to zgodilo. Ker sem vedela, da če bi se mi ponovno to zgodilo, ne vem, če bi preživela. Sem bila dogovorjena z mamo, da me vozi v šolo, me hodi pobirat, da mi je bilo lažje. Bilo pa je kar težko, si najti neko pomoč in prebroditi.«
Potem, ko se je posnetek razširil po spletu se je bala tudi, ali jo bodo na ulici prepoznali.
»V bistvu je bilo tudi vidno, ko sem na primer šla po Ptuju, so se vsi obračali za menoj, me ogovarjali – ti si pa tista, ki si dobila po ... (spolni ženski organ), ti si pa tista, ki si jih fasala tam in se nisi mogla branit. Ful je težko, no.«
»Ko si najstnik, ne razumeš vsega, kar se ti dogaja.«
Strokovne službe lahko mladim pomagajo pri soočanju s travmo, a so pogosto vključeni šele takrat, ko je škoda že narejena. Tudi v odmevnem primeru s Ptuja so na CSD podatke o vpletenih mladoletnikih prejeli šele pred kratkim – pomoč jim bodo tako lahko začeli nuditi šele zdaj.
»Povabili smo starše na razgovore, smo pa tudi že začeli tudi s temi pogovori z mladostniki in otroki. V nadaljevanju načrtujemo še timske sestanke – vključujoč starše, mladostnike, povabili pa bomo tudi na te sestanke predstavnike policije, šolske svetovalne delavke in druge strokovne službe, kjer so mladostniki vključeni,« je pojasnila Ilešič Toš.
Ključno je torej, da žrtev o nasilju spregovorili in čim prej poišče pomoč.
»Če že pride do takšnih razmer, čim prej najti neko pomoč. Ker je dosti lažje, če te nekdo sliši, da ti zna svetovati – ko si najstnik, ne razumeš vsega, kar se ti dogaja. Sploh v takšnem šoku, ne veš, kako bi odreagiral. Je pa fajn, da si najdeš neko pomoč – nič ni narobe, če pokličeš psihiatra, zdravnika, če poveš, da imaš problem, ti z veseljem pomagajo,« je poudarila žrtev nasilja.
»In enako je pomembno, da tudi mladostniki, ki se soočajo z jezo, da škodujejo drugim, povzročajo nasilje – da se tudi ti mladostniki začnejo soočati s svojimi čustvi. Da jih začnejo predelovati in se učijo pozitivne komunikacije razreševanja težav in problemov z vrstniki oziroma z drugimi ljudmi,« je dodala Ilešič Toš.
Policisti osumljenemu odvzeli prostost in ga privedli pred preiskovalnega sodnika, kaj sledi?
S ptujskega okrožnega državnega tožilstva informacij o tem, kako bo kaznovan osumljenec – mladoletnik, ki so mu prejšnji teden odvzeli prostost – niso posredovali.
»Ker bi z razkritjem zahtevanih podatkov škodili tajnosti in interesu postopka, vam le teh žal ne moremo razkriti. V smislu določila prvega odstavka 480. člena ZKP se, kadar se sodi mladoletniku, javnost vselej izključi,« so sporočili.
Neuradno pa je bilo slišati, da sta mogoči dve poti: bodisi mu bo izrečen milejši ukrep v obliki obveznega obiskovanja pogovorov na CSD, bodisi bo nameščen v enega izmed strokovnih centrov po državi.
