Svetniki menijo, da mora o prometnih ukrepih odločati stroka, radarji pa že dokazano znižujejo hitrosti.
Mariborski mestni svetniki danes niso podprli predloga strank SMS, LPR in NSi, da bi namesto stacionarnih radarjev za merjenje hitrosti na cestah postavili fizične ovire.
Prevladalo je mnenje, da mora o tem odločati stroka.
Strinjali pa so se, da se takšne ukrepe opredeli z novo celostno prometno strategijo.
Z razpravo o tem je mestni svet še pred začetkom današnje redne seje zaključil izredno sejo, ki je bila zaradi nesklepčnosti prejšnji mesec prekinjena.
Predlagali so jo predstavniki Stranke mladih – Zeleni Evrope (SMS), Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) in NSi.
Radarji ali fizične ovire?
Eden od pobudnikov Igor Jurišič (SMS) je povedal, da radarji, ki so v Mariboru začeli delovati poleti na treh lokacijah, dnevno zabeležijo približno 50 prekoračitev hitrosti, kar kaže, da niso namenjeni umirjanju prometa, temveč predvsem polnjenju občinske blagajne.
»Prometne varnosti s tem očitno nismo spremenili,« je dejal.
Zato so omenjene svetniške skupine predlagale, da se hitrost na nevarnih odsekih raje omeji s fizičnimi ovirami. Želijo tudi, da o območjih omejenih hitrosti razpravlja in odloči mestni svet, saj nekatere trenutne ureditve po njihovih ocenah niso smiselne.
Novi ukrepi v celostni prometni strategiji
Vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker je v odgovor pojasnil, da bodo območja omejenih hitrosti opredelili v novi celostni prometni strategiji, ki naj bi bila dana v obravnavo mestnemu svetu februarja.
Kot je dejal, so mestne svetnike povabili, da sodelujejo pri njenem oblikovanju, a je bil zelo majhen odziv.
Mlaker je poudaril, da je glavni razlog za prometne nesreče v Mariboru prevelika hitrost, zato so ukrepi nujni.
Radarje so po njegovih besedah postavili na osnovi strokovne študije, ponekod so bile na teh mestih že fizične ovire, a niso ustavile prehitrih voznikov.
»Takšne ovire tudi vplivajo na pretočnost prometa in povečane izpuste, zato se mi to ne zdi prava smer. Radarji in območja omejene hitrosti pa so, sodeč po občinski analizi, dejansko znižali hitrost voznikov,« je povedal.
Radarji že dokazano vplivajo na voznike
Predstavnik medobčinskega redarstva Uroš Kosi je potrdil, da radarji vplivajo na obnašanje voznikov.
»Hitrosti v Mariboru padajo, pada tudi število prekrškov,« je dejal.
V prvem obdobju postavitve radarja je bilo okoli 150 prekoračitev hitrosti na dan, zdaj jih je okoli 50, je ponazoril.
»Vpliv ni samo na cesti, kjer stoji radar, ampak na celotnem prometnem območju,« je dodal.
Podžupan Gregor Reichenberg, ki je vodil današnjo sejo, je poudaril, da mora o načinih omejevanja prometa odločati stroka, ne politika. S tem se je strinjala tudi večina mestnih svetnikov.
Podpora Liste kolesarjev in pešcev
Namesto predlaganih sklepov SMS, LPR in NSi so podprli predlog Liste kolesarjev in pešcev, ki nalaga mestni upravi, da po sprejetju celostne prometne strategije pripravi za sprejetje na mestnem svetu splošni akt, v katerem bodo opredeljeni ti ukrepi in jasna merila zanje.
Da fizične ovire niso boljša rešitev kot radarji, so med drugim ocenili v Gibanju Svoboda.
»Če postavimo več fizičnih ovir, kaznujemo tudi tiste, ki spoštujejo predpise,« je dejala njihova predstavnica Davorka Pregl.
Stroka ali politika?
Po besedah Milana Mikla (SDS) primeri kažejo, da stroka ne deluje vedno v skladu z zakonodajo oziroma predlaga najbolj optimalnih ukrepov.
»Tudi leta 2012 je bila stroka tista, ki je rekla, kako in na kakšen način postaviti radarje,« je izpostavil in pri tem meril na takratne proteste po postavitvi radarjev, zaradi katerih je moral svoj županski mandat predčasno zaključiti Franc Kangler, ki je danes mestni svetnik SDS.
