Delež bolniških odsotnosti v državi iz leta v leta narašča, zato smo se odločili preveriti, kakšno je stanje v državi in kako pogosto zaradi bolniške doma ostajamo v Mariboru in na Ptuju.
Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana ali darovanje krvi.
Delodajalec krije odsotnosti, vezane na poškodbe na delu, poklicne bolezni ter bolezni in poškodbe zunaj dela, ostalo pa pade na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju.
Do pravice so upravičene tudi osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
V Sloveniji je sicer prejšnjega marca prišlo do sprememb na področju odgovornosti za izplačevanje nadomestil za bolniški stalež. Obdobje nadomestila v breme delodajalca se je namreč skrajšalo s 30 na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost.
Poleg tega se je skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni.
Delež bolniških odsotnosti v državi iz leta v leta narašča, zato smo se odločili preveriti, kakšno je stanje v državi in kako pogosto zaradi bolniške doma ostajamo v Mariboru in na Ptuju.
-
Slovenija | 14 komentarjevSe lahko med bolniško odpravimo na sprehod? Takšna so navodila
V državi strmo narašča število primerov bolniških odsotnosti
Kazalnik bolniške odsotnosti kaže splošno zdravstveno stanje in zmožnost za delo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev.
Poleg objektivnih bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi razmere na trgu delovne sile.
Bolniško odsotnost prikazujemo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok in ostalih.
Po zadnjih dostopnih podatkih Nacionalnega inštiuta za javno zdravje, ki se nanašajo na leto 2021, se je v Sloveniji večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala, tako je bilo v povprečju izgubljenih več koledarskih dni, odsotnih je bilo več zaposlenih, ki so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas, če vrednosti primerjamo z letom 2020.
Leta 2021 smo zabeležili več kot milijon primerov bolniške odsotnosti, kar je skupaj naneslo na kar 17.844.331 izgubljenih koledarskih dni. Gre za petodstotno bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021.
Če pa pogledamo število koledarskih dni, pa tudi število primerov bolniške odsotnosti čez leta, pa lahko vidimo njihov porast.
Ženske v primerjavi z moškimi bolniško koristile večkrat
Ženske so bolniško odsotnost koristile večkrat, vendar za krajše časovno obdobje kot moški.
V povprečju so bile tako v letu 2021 za delo nezmožne povprečno 24 koledarskih dni, med tem ko so bili moški nezmožni za delo približno 8 dni manj.
Po številu primerov bolniške izstopa Ljubljana, za petami Maribor in Ptuj
V povprečju je na ravni države posamezna bolniška odsotnost trajala 19 dni. V nižjih starostih je bila posamezna odsotnost krajša, v višjih starostih pa je posamezna odsotnost trajala dlje časa.
Če si ogledamo podatke po zdravstvenih regijah, lahko opazimo, da število primerov bolniške odsotnosti in tudi število koledarskih dni zaradi bolniške, v Mariboru in na Ptuju narašča. Tako, če smo leta 2010 pri nas zabeležili nekaj več kot 93 tisoč primerov bolniške odsotnosti, se je ta številka v letu 2021 povišala na kar 139 tisoč.
Tudi število odsotnih dni zaradi bolniškega staleža se je močno dvignil. Leta 2010 je ta številka znašala 1.930.763, v letu 2021 pa se je povišala na 2.489.592.
Po zadnjih dostopnih podatkih po številu primerov bolniške močno prednjači območje Ljubljane, na drugo mesto pa se je uvrstila zdravstvena regija Maribora, ki vključuje tudi Ptuj.
Kako pogosto smo zaradi bolniške odsotni v Mariboru?
Če si podatke ogledamo še natančneje, lahko po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vidimo, da bolniška odsotnost tako v Mariboru kot na Ptuju narašča.
Kot že omenjeno, se bolniška odsotnost prikazuje s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je na ravni države prejšnje leto trajala povprečno 18 dni, v Mariboru pa 16,4 koledarskih dni na leto, pri čemer torej beležimo manj bolniške odsotnosti kot na ravni države. Za primerjavo smo leta 2016 v Mariboru zabeležili 13,5-dnevno bolniško odsotnost.
Na Ptuju bolniška odsotnost večja kot na ravni države
Na drugi strani pa je na Ptuju prejšnje leto bolniška odsotnost nekoliko odstopala od državnega povprečja, ki je znašalo 18 dni.
Na Ptuju smo namreč zabeležili 18,2-dnevno bolniško odsotnost. Tudi na ptujskem območju pa se je število odsotnih dni zaradi bolniške povišalo. Leta 2016 smo tako zabeležili 14,9-dnevno bolniško odsotnost.
