Nova drevesa lahko posadimo hitro, a na senco in krošnje odraslega drevoreda je treba čakati desetletja.
Posek kostanjev na Trubarjevi ulici je v Mariboru sprožil precej širšo razpravo o tem, kako mesto ravna z odraslimi drevesi. Sedem divjih kostanjev so odstranili 18. avgusta, čeprav usklajevanje vseh potrebnih soglasij takrat še ni bilo zaključeno.
Mestna občina Maribor je po posegu priznala »šum v komunikaciji«, pozneje pa pojasnila, da je bila dolgoročna zamenjava drevoreda strokovno predlagana že leta 2017.
Na mestu odstranjenih dreves napoveduje zasaditev 12 novih divjih kostanjev.
Dogajanje je sprožilo burne odzive in tudi shod v bran mariborskim drevesom. Med udeleženci je bil tudi predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič, ki poudarja, da je pri vsakem poseku treba jasno ločiti med drevesi, ki jih je zaradi njihovega zdravstvenega stanja ali nevarnosti res treba odstraniti, in posegi, pri katerih obstaja možnost njihove ohranitve.
»Stara drevesa so se dokazala«
Ambrožič pravi, da odstranjevanju dreves ne nasprotuje v vseh primerih. Tudi v Mestnem parku je bilo treba v preteklosti zaradi lubadarja, neurij in drugih poškodb odstraniti več dreves.
Toda prav zato se mu zdi pomembno razlikovati med nujnimi posegi in tistimi, ki se izvedejo prehitro.
Pri Trubarjevi ga je zmotil predvsem način, kako hitro je drevored izginil. Kot pravi, so ljudje, ki se po tem delu mesta redno sprehajajo, praktično čez noč ostali brez večine odraslih kostanjev.
Pri tem pogosto povzema misel direktorja Arboretuma Volčji Potok, da so se stara drevesa skozi desetletja že dokazala.
»Stara drevesa so se dokazala, zato jih moramo spoštovati, negovati in za njih skrbeti,« pravi Ambrožič.
Pri novih sadikah namreč ne moremo vedeti, kako se bodo razvijale in ali bodo uspešno prestale prihodnja desetletja, mestno onesnaženje ter vse bolj izrazite podnebne spremembe.
Novo drevo ne pomeni takoj novega drevoreda
Prav napoved, da bodo posekane kostanje nadomestila nova drevesa, odpira vprašanje, koliko časa je pravzaprav potrebno, da mlada sadika prevzame vlogo odraslega drevesa.
Ambrožič kot zelo nazoren primer izpostavlja lipo na Trgu generala Maistra, nasproti Prve gimnazije Maribor.
Posajena je bila leta 1991 kot približno dva do tri metre visoka sadika. Danes, 35 let pozneje, je iz nje zraslo veliko drevo z razvejano krošnjo in obilico sence.
Podobno je s platanami ob Titovi cesti. Ambrožič se spominja stare razglednice iz leta 1963, na kateri so današnja velika drevesa videti kot majhne sadike. Več kot šest desetletij pozneje tvorijo mogočen drevored.
»Tako lahko ljudje dobijo občutek, koliko desetletij je potrebnih, da je drevo res veliko, odraslo in predvsem da daje senco,« pojasnjuje.
Prav zato opozarja, da ni dovolj zgolj prešteti, koliko novih dreves bo posajenih na mestu odstranjenih. Pomembna je tudi njihova velikost, vrsta, razmere, v katerih bodo rasla, in predvsem čas.
Senca, ki je sadika še dolgo ne more dati
Pomen odraslih dreves je še posebej očiten v vročih poletnih dneh.
Hortikulturno društvo Maribor je skupaj z mariborskimi gasilci v preteklih letih s termokamero primerjalo temperature različnih mestnih površin. Po Ambrožičevih besedah lahko temperatura pod senco odraslega drevesa znaša okoli 25 stopinj Celzija, medtem ko se neposredno izpostavljeni beton ali tlakovci segrejejo tudi med 40 in 60 stopinj Celzija.
Kako velika je lahko razlika, se je pokazalo tudi po poseku na Trubarjevi. Mariborska kolesarska mreža je nekaj dni pozneje na neposredno osončeni površini tam izmerila 46,6 stopinje Celzija, površine v senci dreves drugod po mestu pa so bile občutno hladnejše.
Ambrožič zato poudarja, da odraslo drevo ni pomembno zgolj zaradi videza ulice. Njegovo krošnjo in senco je težko nadomestiti v nekaj letih.
Pri novih zasaditvah pomembna tudi prava izbira drevesa
To pa seveda ne pomeni, da Ambrožič nasprotuje novim zasaditvam. Nasprotno, pohvali projekt Mestne občine Maribor, v okviru katerega je skupaj z arboristko Tanjo Grmovšek nastal nabor okoli 400 drevesnih vrst, sort in kultivarjev, ki so po strokovni presoji primernejši za sajenje v urbanem okolju.
Izbira drevesa po njegovem namreč ne more biti naključna. Nekatere vrste se na določenih lokacijah ne obnesejo, druge težje prenašajo vročino, pomanjkanje vode, onesnaženje ali omejen prostor za korenine.
