»Kurentovanje je simbol tradicije in spoštovanja nekih stvari iz preteklosti,« poudari direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec.
Po tradiciji je kurentov skok v noči iz 2. na 3. februar. Takrat si lahko kurenti prvič nadenejo zvonce in začnejo z naznanjanjem pusta.
»Ja, kurentov skok je nekako pričetek kurentovanja, ki ga lahko pripravljajo tudi različna društva, na različnih lokacijah. Pomembno je to, da si ob polnoči kurenti nadenejo prve zvonove in ob polnoči začnejo izvajati svoje poslanstvo,« pojasnjuje direktorica Zavoda za turizem Ptuj,Tanja Srečkovič Bolšec.
Kurentov skok ne prirejajo samo na Ptuju, temveč tudi v številnih drugih okoliški vaseh. Kot smo že poročali, pa je veliko prahu letos dvignil kurentov skok v Ormožu, ki je bil napovedan 3. februarja popoldan.
»Najbolj mi je pomembno glede otrok. Otroci so recimo prikrajšani in zato smo tudi tako uro izbrali, ker lahko tudi triletnega otroka oblečemo v kožuh,« za Planet TV pove Ivan Zemljič, predsednik Društva kurent Ormož.
»Za nas je najbolj pomembno, da tradicija ostane«
Kot še dodaja Zemljič, pa se mnogi niso strinjali s tem, da so dogodek poimenovali kurentov 'skok', zato bodo o njegovem poimenovanju ponovno premislili.
Da kurentov skok mora biti, kot narekuje tradicija, pa pojasnjujejo tudi v Zvezi društev kurentov.
»Za nas je najbolj pomembno, da tradicija ostane, da naši zanamci dobijo to, kar je bilo nam položeno v zibelko in absolutno spoštujemo to, da tudi drugi to prirejajo, če se le držijo tradicije,« za Planet TV pove Aleš Ivančič, predsednik Zveze društev kurentov.
So kurenti res lahko le neporočeni moški?
Vendar pa se tradicija kljub temu spreminja. Čeprav je bil kurent včasih lahko le neporočen moški, lahko zdaj med kurenti najdemo tudi ženske.
Zakaj se torej nekatere tradicije ohranjajo, druge pa ne?
»Me je tudi klicala neka predstavnica, kaj se mi gremo, sem in tja. Jaz sem rekel: 'Lejte gospa, jaz ne vem kaj vi sploh delate med kurent društvi, če se gremo neke realnosti,'« še doda Zemljič.
V Zvezi društev kurentov pa ob tem pojasnjujejo, da se je tradicija vendarle morala nekoliko prilagoditi sodobnemu času.
»Na nek način je včasih pač potrebno, ne bomo rekli zamižati na eno oko, ampak na nek načini dovoliti, da do neke mere to tradicijo zaradi samega vzdrževanja ... Na nek način sicer ne bi smeli prikrajati, ampak se nam to v praksi mnogokrat tudi zgodi,« še jasno pove Ivančič.
Pomembno prenašanje tradicije na mlajše rodove
Da je pomembno, da se kurentovanje ohranja in prenaša tudi na mlajše rodove, pa pojasnjujejo tudi v Zavodu za turizem Ptuj.
»Kurentovanje je simbol tradicije in spoštovanja nekih stvari iz preteklosti. Tako da tukaj je pomembno, da se ne samo nadane oprava, ampak da se nosi s tem nekim ponosom in da se prenaša ta tradicija na mlajše rodove,« pa meni Srečkovič Bolšec.
Tudi Unesco pa je obhode kurentov vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
