Jože in Majda Hauzer iz Cogetincev v Slovenskih goricah sta že pred leti izgubila oba sinova. Od smrti prvega je minilo več kot 20 let, od smrti drugega mineva deveto leto.
Življenje teče naprej, a bolečina ne mine. Zakonca si želita, da se na njuno kmetijo preseli družina, ki ji jima pomagala pri delu, v zameno pa bi po njuni smrti prejeli posestvo. Del kmetije bi dobili takoj, preostanek pa po njuni smrti.
Njun prvi sin je umrl v 20. letu, drugi se je smrtno ponesrečil v 22. Sama sta od leta 2010, in vse od takrat sama opravljata dela na svojem posestvu. Ravno zaradi tega, ker je tega dela precej, si zdaj želita pomoči družine. Toda pomoč ni edina stvar.
»Želim si, da bodo spoštovali nekoga, ker tudi jaz spoštujem vsakogar. Kadar pridejo sem otroci, je vse skupaj nepopisno, saj nočejo domov. Radi pomagajo pri različnih opravilih, počnejo kar koli si zamislijo,« pravi Majda Hauzer.
Bogata čebelarska zgodovina
Hauzerjeva imata biološko kmetijo s petimi hektarji zemljišča, prav tako pa tudi čebelarita. Kot pravita, njuno posestvo skriva predvsem bogato čebelarsko zgodovino. Prav tako imata v svoji zbirki več kot dvesto muzejskih eksponatov, ki pa jih zaradi pomanjkanja denarja in prostora ne moreta postaviti na ogled.
Izbrani družini, ki bi bila pripravljena priti na njuno posestvo, bi le-to po svoji smrti podarila. Od ljudi, ki bi prišli k njima pa si želita predvsem poštenosti. »Rad bi videl, da sem pridejo ljudje, ki se bodo zavestno odločili, da bodo nato še naprej lepo skrbeli za to posestvo,« pravi Jože Hauzer.
Pomoč pri vzgoji otrok
Na kmetiji, ki ima obenem turistični potencial, bi Hauzerjeva družini pomagala pri vzgoji otrok. Ob tem dodajata, da v kolikor družina ne bo vešča dela na kmetiji, sta dobre ljudi vseeno pripravljena priučiti.
»Prav je, da pride takšna družina, ki se je pripravljena naučiti. Vsak se lahko nauči, če si to želi. Družine, ki imajo otroke in živijo v mestu, seveda morajo plačati stanovanje, položnice, prav tako je potrebno jesti. Za slednje lahko poskrbijo tudi tukaj, doma torej,« pravita.
Hauzerjeva ob tem verjameta, da je zagotovo veliko družin, ki nimajo kam ali pa takšnih, ki bi mesto rade volje zamenjali za podeželje.
