Stavka na upravnih enotah, ki traja že od marca, še naprej povzroča dolge čakalne vrste in nezadovoljstvo med prebivalci. Vlada pa se na težave, ki jih ta prinaša, še ni ustrezno odzvala.
Stavka na upravnih enotah, ki traja že od marca, vedno bolj omejuje dostop do urejanja dokumentov in drugih storitev. Kljub temu da so mnogi prebivalci izrazili nezadovoljstvo zaradi dolgih čakalnih vrst, je bolj skrb vzbujajoče dejstvo, da se vlada še vedno ni odzvala na njihove težave.
Na upravni enoti v Mariboru delo sicer poteka, vendar v zmanjšani obliki, kar povzroča dolge čakalne vrste pred stavbo.
»Danes čakam že približno od 9.30. V bistvu sem ob 10.00 dobila termin za ob 12.00 in zdaj pač je še vedno velika čakalna vrsta,« nam je dejala ena od obiskovalk upravne enote Tjaša Lešnik.
»Sem prišla ob 11.00, pa sem dobila listek naj pridem ob 12.00, pa sem šla vmes jest, tako da ni bilo prehudo, sem imela pa kar srečo, se mi zdi, da sem dobila listek sploh,« je dodala še ena čakajoča Pika Drstvenšek.
Kljub težavam danes ni bilo zaznati pretirane slabe volje.
»Vedno prihajam brez problema, mogoče imam zlato ribico, ne vem. Zelo hvaležno opravljajo delo, gredo na roko, prijazne referentke, vsi prijazni,« je pokomentirala obiskovalka Irena Vitrentka.
Sogovorniki so enotni, da upravne enote delujejo izključno zaradi prizadevnih zaposlenih, medtem ko vlada problem ignorira. Na ministrstvu so danes poslali pisno sporočilo:
»V tem mandatu smo na ministrstvu izvedli vrsto pomembnih ukrepov, ki so občutno pripomogli k zmanjševanju pripada delovnih nalog, s tem pa omogočili pohitritev reševanja postopkov na bolj obremenjenih upravni enotah.«
»Po eni strani se strinjam, ker vem, da so delavci res premalo plačani, ampak lahko bi to malo drugače izvedli,« je še dejala ena od čakajočih, druga pa: »Zagotovo so vsepovsod v javnem sektorju problemi, da so delavci premalo plačani, tako da je najbrž tudi tu ta problem.«
Ob tej stavki se nadaljuje tudi stavka zdravnikov, kar dodatno povečuje nezadovoljstvo med prebivalci zaradi vedno daljših čakalnih dob in občutka, da nihče ne išče rešitev za te probleme.
