Kmetje so zaradi suše in visokih stroškov kmetovanja postavljeni v težek položaj. Mnogi se bojijo, da bodo morali zmanjšati stalež živali, saj jih tekom zime ne bodo morali preživeti.
Čeprav je zadnje dni dež nekoliko zmočil tla, vode v zemlji še vedno ni dovolj. Dolgotrajna suša in posušena zemlja še vedno ostajata ena glavnih težav, s katero se soočajo slovenski kmetje.
»Pšenice je bilo vsaj dve toni manj, ječmena tudi skoraj dve toni manj, tak da je izpad pridelka dosti velik. Koruze pa je bilo tudi dosti manj, kot smo pričakovali,« je pojasnil poljedelec in živinorejec Marko Kočevar.
Mnogi kmetje se zato bojijo, da bodo morali zmanjšati stalež živali.
»Problem je, problem je. Zdaj trenutno je problem, ker ne bo krme. Mi zdaj že 14 dni 'fotramo', zdaj pa govori se že, da bo še cela jesen slaba. Kako bomo to prebrodili, ne vem. Krma bo draga, živina bo ceno izgubila,« je dejal Stanislav Dravnik, rejec cikastega goveda.
Nekateri kmetje že počasi obupujejo
V težek položaj kmete postavlja tudi rast cen surovin, predvsem gnojil in goriva.
»Vhodni materiali so izredno dragi, tu je še zdaj botrovala suša v letošnjem letu. Tako da bodo predvsem pridelki koruze majhni in stroški ne bodo pokriti, tako da težki časi prihajajo za slovenskega kmeta,« je povedal Rudi Majško iz Kmetijske zadruge Ptuj.
Kmetje si želijo, da bi država z ukrepi kmetijske politike omogočila stabilno poslovanje ter čimprej izplačala pomoč zaradi izpada pridelka, ki je posledica suše. Kot pojasnjuje Jože Benec, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, nekateri kmetje že počasi obupujejo.
»Mislim, da še ne smemo obupati, moramo iskati rešitve, iskati variante. Saj se poskuša na različne načine tudi kje kaj pomagati nam s kakimi olajšavami, ublažitvami. Ampak upamo samo, da ne bo ta zadeva predolgo trajala,« je dodal Benec.
Tudi na sejmu Agra govora o prihodnosti kmetijstva
Kako pomembno je kmetijstvo za državo pa priča tudi eden največjih in najpomembnejših sejmov v Gornji Radgoni.
Tam se že 60. leto odvija kmetijsko-živilskih sejem Agra, kjer se bo vse do četrtka predstavljalo 1750 razstavljavcev iz 31-ih držav. Na sejmu pa je veliko govora tudi o prihodnosti kmetijstva.
»Sejem je seveda priložnost za kmetovalce pa seveda tudi za širšo publiko, da se seznanijo o najnovejših seveda problemih na eni strani pa tudi o rešitvah, ki jih strokovne službe prav gotovo imajo,« je pojasnil prvi mož Pomurskega sejma Janez Erjavec.
»Država bo na tem področju mogla nekaj ukreniti«
»To ni mali denar, zato je prav, da ga ciljno usmerimo in da potem iz tega denarja skušamo v Sloveniji samooskrbo povečati in pa tudi gledati kmetijstvo kot tako, ki se bo razvijalo trajnostno,« je danes na sejmu Agra pojasnila ministrica.
Čeprav sejem Agra v letošnjem letu naklonjenost posveča tudi mladim kmetovalcem, pa ti zaradi težkih razmer v kmetijstvu, v tem poklicu vidijo vedno težjo prihodnost.
»Težko je tako kmetovati. Vse se draži, potem tudi skupna kmetijska politika, ta načrt tudi, vidim, da nam ne bo naklonjen. Da bo težko. Tako da ja, država bo na tem področju mogla nekaj ukreniti ja,« je jasna ena izmed mladih kmetic.
Kljub temu da se kmetijstvo v zadnjem času sooča z zahtevnimi okoliščinami, pa mnogi kmeti še vedno upajo, da se bo stanje izboljšalo.
