Vlogo za sprejem v študentske domove Univerze v Mariboru je do sredine septembra oddalo 1233 študentk in študentov. Razpis za sprejem v študentske domove je sicer odprt še do maja 2025.
Vlogo za podaljšanje bivanja v študentskem domu pa je oddalo 1897 študentk in študentov.
Na vprašanje, koliko je v tekočem študijskem letu zavrnejo, v domovih pravijo, da razmerja med prijavljenimi in dejansko sprejetimi v zadnjem obdobju ne spremljajo, saj zaradi poteka obnov določenih domov vsa ležišča niso na voljo.
»Statistično se 17 odstotkov vlagateljev za prošnjo za sprejem na vabilo na vselitev ne odzove, bodisi zaradi spremembe kraja študija bodisi katere druge rešitve v zvezi z namestitvijo. Zaradi poteka obnov posameznih domov izvajamo vselitve, dokler je čakalna lista. V študijskem letu 2023/24 smo študente vseljevali do konca meseca februarja 2024, a večino, ki so podali vlogo takoj na začetku, smo vselili do konca meseca oktobra 2023,« so zapisali.
V letošnjem študijskem letu jih bo v mariborskih študentskih domovih bivalo 2638 študentov v petih naseljih.
Na voljo imajo 17 domov s kapaciteto 2775 ležišč. V študijskem letu 2024/ 2025 bo sicer zaradi predvidenih obnov Doma 15 in doma Depandansa na voljo 2638 ležišč.
Različne cene tudi v domovih
Cene domov so različne, gibljejo se od od 88 do 220 evrov.
Cena je odvisna od bivalne kapacitete, v kateri biva študent (sistem sob, apartma ali garsonjera) ter od tega, ali biva v enoposteljni ali dvoposteljni sobi. V ceno bivanja so vključeni vsi stroški bivanja. Poleg tega študentom nudijo še brezplačno menjavo posteljnine, uporabo fitnes centrov, ki so v vsakem naselju, uporabo skupnih prostorov za obštudijske dejavnosti in podobno.
Omenili smo, da bodo letos prenovili dva domova, obeta pa se še obnova telovadnice v naselju Tyrševa. Razpisi so že ali pa bodo objavljeni v kratkem, vrednost obnov pa po ocenah znaša okoli 13 milijonov evrov.
Dve študentski družini v Mariboru
V zadnjih letih opažajo rahel porast vlog za sprejem in podaljšanje bivanja v študentske domove, hkrati pa tudi študentje želijo višji standard bivanja kot nekoč, kar se tudi pozna pri obnovi starejših domov, kjer na račun dviga kakovosti bivanja zmanjšujemo število ležišč, dodajajo sogovorniki iz študentskih domov.
Pa tudi, da je njihova prednost zagotovo cena najema ležišča na mesec, ki je neprimerno nižja, kot pri zasebniku, saj zajema vse stroške in tudi brezplačno uporabo fitnesa v vsakem naselju, uporabo glasbenih sob, sob za druge športne aktivnosti … Lokacija vseh pet naseljih je atraktivna, saj se vse praktično nahajajo v centru mesta v neposredni bližini fakultet.
Študentu ni potrebno vplačati varščine, prav tako nima odpovednega roka izselitve. Izselijo se lahko kadarkoli. V večini naselji imajo študentje na voljo tudi najema garažne hiše, cena najema ni tržna. V študentskih domovih imamo na voljo 28 ležišč za študente s posebnimi potrebami (gibalno ovirane), na voljo imamo tudi 9 apartmajev za študentske družine. Trenutno v domu bivata dve družini.
Sob pri zasebnikih vse manj
Vsem tistim, ki jih v domove ne uspe, pa v teh dneh iščejo namestitve pri zasebnikih. Študenti, ki te izkušnje že imajo, pravijo, da je primernih stanovanj ali sob pri zasebnikih vse manj.
»Pred štirimi leti sem takoj našla sobo, zdaj jih tako zlahka več ne dobim. Sploh ne v centru mesta, kjer je večina fakultet. Največ sob pri zasebnikih najdemo za zdaj na Taboru,« nam je povedala ena od študentk.
Največ oglasov najdejo mladi v Facebook skupinah pa tudi preko nepremičninskih portalov. Cene v dvosobnem stanovanju, kamor ponavadi lastniki dajo do tri osebe, so do 250 evrov s stroški na posameznika.
Komentarji (2)
Dve študentki vzamem v sobo .....
Pokomentirajte to, o čemer naši mediji molčijo ... je treba kaj dodati? Ja, je ... zahtevam šolo brez neprilagojenih muslićef ...
Vir: index hr, prevedite si sami
"ISLAMSKA zajednica u Sloveniji upozorava da učenici u osnovnim školama barem jednom tjedno za užinu dobiju svinjetinu pa mnoga muslimanska djeca tada jedu samo komad kruha i jabuku. Stoga traže uvođenje i jelovnika bez svinjetine.
Ubrzo im je stigao odgovor kako škole nisu restorani i da nemaju dovoljno osoblja za takve prilagodbe. Neki smatraju da bi se muslimani trebali prilagoditi lokalnim običajima ako se žele integrirati u slovensko društvo. "Ovakva tvrdnja je nečuvena i nedopustiva", ističu iz islamske zajednice.
Preporuka je da crveno meso bude na jelovniku četiri puta mjesečno
Tvrde da, ako većina škola može ponuditi ribu učenicima petkom i Pepelnicom, kako to nalaže kršćanska tradicija, onda vrijedi razmisliti da se i za muslimansku djecu omogući jelovnik bez svinjetine. Naglašavaju da su analizirali jelovnike u svim slovenskim osnovnim školama tijekom sedam tjedana te da im je najvažniji zaključak kako je "svinjetina prečesto na jelovnicima".
"Riječ je o prosjeku dva do tri puta tjedno, što nije čak i u skladu sa smjernicama zdrave prehrane", kazala je Ela Porić, voditeljica radne skupine pod pokroviteljstvom islamske zajednice.
Preporuke nadležnog ministarstva kažu da bi crveno meso trebalo biti na jelovniku samo četiri puta mjesečno, piše 24ur.com. Škole ističu da se zbog kadrovskih i financijskih poteškoća ne mogu svima prilagođavati.
Željela bih da javnost konačno shvati da škole i obrazovne ustanove nisu prehrambene ustanove, a nismo ni dječji vrtići niti financijske institucije", kaže predsjednica Društva ravnatelja i pomoćnika ravnatelja Slovenije Mojca Mihelič.
Ponudila je mogućnost da se na svim mesnim obrocima jasno označi o kojem se mesu radi. Dodatno, potvrdila je da bi škole mogle ranije objavljivati jelovnike kako bi roditelji mogli pronaći alternativna jela za svoju djecu na dane kad je svinjetina na jelovniku.
Porić kaže da je sustav školske prehrane dobro uhodan, ali da i najbolji sustav uvijek ima prostora za napredak. "Naš posao nije hraniti djecu. Posao škola je odgajati i obrazovati", odgovara joj Mihelič. "