Haloze vsako leto na Avguštinovo nedeljo zaživijo, saj hrib obišče množica romarjev, ki se zberejo k slavnostni maši ter na znane pečenke in klobase. Vsako leto je obiskovalcev več tisoč, letos pa je tudi to romanje zaznamovala epidemija.
Obiskovalcev je bilo letos mnogo manj kot leta poprej, manj je bilo tudi stojnic s hrano, pijačo, igračami, medom in raznimi drugimi dobrinami.
Na hribu romarje pričakata dve cerkvi - cerkev svetega Avguština in svete Magdalene, ki ju redno obnavljajo.
Na hribu vernike pričakata dve, skoraj enaki manjši cerkvi, ki sta postavljeni ob mejo s Hrvaško. Romarji so se danes zabavali tudi tako, da so šaljivo prestapljali na eno in drugo stran mejnega kamna.
Ste vedeli?
Cerkvici je zaznamovala predvsem druga svetovna vojna, ko sta izgubili zvonove. Za Avguštinovo cerkev so kasneje kupili zvon, težak kar 295 kilogramov in ga blagoslovili na avguštinsko nedeljo.
Hrvaški in slovenski romarji se dvakrat na leto združijo in zabavajo na hribu. Romanja potekata na god svete Magdelene in nato na god svetega Avguština.
Vsako zadnjo nedeljo v avgustu se tako romarji zberejo na najbolj znanem od romanj - Avguštinovem. Poti do cerkvic so strme, večina ljudi pa še vedno na hrib priroma, tako je avtomobilov pri vrhu bore malo. Nekateri pridejo k maši, drugi pa predvsem na druženje, saj je to prostor kjer se, enkrat na leto, srečajo stari prijatelji.
