Stanje v mariborski bolnišnici se izboljšuje, zdravi se le še deset covidnih bolnikov. V tem tednu bodo pričeli s cepljenjem pacientov. Kljub temu se intenzivno pripravljajo na četrti val, ki se bo po mnenju Matjaža Vogrina zagotovo zgodil.
Strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matjaž Vogrin je razkril informacije o trenutnih epidemioloških razmerah v bolnišnici.
»Z zadovoljstvom lahko rečem, da je situacija daleč najboljša v zadnjih mesecih, tako rekoč v zadnjem letu,« je uvodoma povedal. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je hospitaliziranih le še deset covid pacientov, od tega je pet takšnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo in pet, ki so na akutnem oddelku.
Delo na oddelkih le še minimalno okrnjeno
»Z zadovoljstvom sporočam tudi to, da so vsi pacienti v tem trenutku locirani na eno samo lokacijo, to je oddelek za nevrokirurgijo,« je dodal Vogrin. Kot pravi, je tam dovolj prostora za vse paciente in ti dobijo ustrezno oskrbo na najvišjem možnem nivoju. Hkrati pa za to potrebujejo najmanjše možno število zaposlenih.
Za covid paciente trenutno skrbi 43 medicinskih sester in šest zdravnikov. »Še vedno 46 zdravstvenih delavcev manjka na matičnih lokacijah,« pravi Vogrin, a zato je delo na ostalih oddelkih le še minimalno okrnjeno.
Vogrin pojasnjuje, da Univerzitetni klinični center Maribor deluje na približno 98 do 99 odstotkih zmogljivosti.
Cilj je zmanjšati čakalne dobe, ki so se nakopičile
S trenutnim stanjem v bolnišnici je Vogrin zelo zadovoljen, saj jim to omogoča, da se posvetijo zmanjševanju čakalnih dob, ki so se v zadnjih mesecih nakopičile.
Zaostanki so nastali praktično na vseh oddelkih, razen pri tistih pacientih, ki so potrebovali urgentno terapijo in pa na onkoloških programih.
Nekateri oddelki so bili pri tem bolj okrenjeni kot drugi. Vogrin izpostavi oddelek za infekcijske bolezni, ki je bil tako rekoč čez noč ukinjen oktobra lani. Pacienti, ki so se sicer zdravili na infektološkem oddelku, so morali poiskati pomoč na drugih oddelkih. Ti pacienti so bili po mnenju Vogrina zelo prikrajšani.
Opravili 70 tisoč ambulantnih pregledov manj kot pred koronakrizo
Vogrin pojasnjuje, da so v času epidemije opravili 82 odstotkov njihovega rednega programa. To pomeni približno 7000 hospitalnih obravnav manj in približno 70.000 ambulantnih pregledov manj.
Dodaja, da je na prvem mestu zdaj to, da poskušajo zdravstvene delavce nekoliko spočiti in omogoči dopuste.
»Aktivno pa se bomo lotili skrajševanja čakalnih dob v mesecu septembru, oktobru in prihodnjih mesecih,« pravi Vogrin, ki računa, da jim bo to uspelo v roku enega leta, če ne bo četrtega vala.
V sredo začetek cepljenja pacientov v bolnišnici
V sredo bodo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor začeli s cepljenjem pacientov, ki bodo v tja prihajali na ambulantne storitve in preiskave. Kako bo to potekalo? Pacienti bodo domov dobili obvestilo, da je po opravljeni ambulantni preiskavi na voljo tudi cepljenje.
Pacienti se tako cepijo takoj po pregledu v bolnišnici, pri čemer bodo lahko tudi izbirali med cepivi. V prvi fazi bodo ponudili cepivi Pfizer in Johnson & Johnson.
Cepljenje bo na voljo tudi tistim pacientom, ki so hospitalizirani v tem trenutku, potekalo pa bo blizu infekcijske stavbe, kjer so do zdaj že cepili zaposlene.
»Je pa seveda cepljenje prostovoljno in nikogar ne bomo silili« je povedal Vogrin, ki dodaja, da bo na voljo tudi osebje, ki bo razložilo stranske učinke cepljenja.
Na četrti val se intenzivno pripravljajo
Med zaposlenimi v bolnišnici je precepljenih 91 odstotkov zdravnikov, 64 odstotkov diplomiranih medicinskih sester in 42 odstotkov srednjih medicinskih sester. Na nivoju celotne bolnišnice pa je precepljenih 60 odstotkov vseh zaposlenih.
Vogrin je povedal, da bodo pospešili kampanjo, da čim več zdravstvenih delavcev opravi cepljenje. »Zelo se namreč bojimo četrtega vala epidemije,« dodaja: »Jaz sam menim, da pri tej precepljenosti zagotovo bo.«
»Čim več ljudi bo cepljenih, tem manjši bo ta val,« še pove Vogrin in pojasni, da se na četrti val intenzivno pripravljajo. V tem trenutku poteka natančna analiza dela bolnišnice v prvem in drugem valu.
»Poskušamo najti vse dobre točke in mogoče pomanjkljivosti,« je dejal Vogrin. Zato pripravljajo načrt, ki zajema pripravo stavb, pripravo opreme, dodatno izobraževanje kadra in ustrezno distribucijo kadra.
»Želimo se pripraviti maksimalno, kot je mogoče,« še dodaja Vogrin.
