Prvo oktobrsko nedeljo bo Maribor znova obudil spomin na stoletja staro tradicijo in bogato dediščino Drave.
Prva oktobrska nedelja bo na Lentu zopet v znamenju flosarjev, splavov in glasbe. Mariborski flosarji namreč organizirajo že 41. Splavarski krst, tradicionalni dogodek, ki ob Dravi vsako leto privabi številne obiskovalce in ugledne goste.
Častni boter legenda Maribor
Na trgu bo živahno že od 11. ure dalje, saj bodo obiskovalce pričakale stojnice z lokalnimi izdelki in gostinsko ponudbo.
Najmlajši se bodo lahko preizkusili v ustvarjalni delavnici na temo Drave in splavarjenja, za glasbeno vzdušje pa bodo poskrbeli Kungoška pleh muzika in folkloristi, ki že tradicionalno popestrijo dogajanje.
Osrednji dogodek se bo začel ob 13. uri s splavarskim krstom, temu pa bo sledila pogostitev na splavu.
Lani je bil častni boter mariborski župan Saša Arsenovič, ki je flosarjem podelil tudi priznanje Mestni pečat Maribora.
Letos bo ta naziv pripadel Stanetu Kocutarju, za katerega predsednica Turističnega društva Maribor Tadeja Fijačko pravi:
»Je legenda Maribori in vsega, kar je povezano z Lentom in Najstarejšo trto. Zato je čas, da prejme ta častni naziv.«
Kdo pa bo letos tisti srečnež, ki bo sprejet v flosarske vrste, pa zaenkrat ostaja skrivnost, ki bo razkrita šele na samem dogodku.
Dolga tradicija mariborskega turističnega društva
Turistično društvo Maribor, ustanovljeno leta 1877, je eno izmed najstarejših društev v Sloveniji.
Sprva je delovalo pod imenom Mariborsko mestno olepševalno društvo, njegova primarna naloga pa je bila ureditev mestnih površin, vključno z zasaditvijo in ureditvijo mestnega parka, s čimer je želelo promovirati turizem v mestu in okolici.
V 80. letih prejšnjega stoletja je imelo društvo ključno vlogo pri spodbujanju obnove starega Lenta. Takrat se je tudi rodila ideja o obuditvi tradicije splavarjenja. Ključen mejnik v zgodovini društva predstavlja leto 1985, ko so organizirali prvi Splavarski krst in zgradili tudi prvi splav.
Ta prireditev je hitro postala tradicionalna in je delovala kot generator vseh kasnejših prireditev, ki so se zvrstile na prenovljenem Lentu, s čimer je društvo postalo glavni akter pri ohranjanju te pomembne dediščine na reki Dravi.
