V Sloveniji kmalu geotermična elektrarna: Nova stopnica na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo

Kot smo decembra že poročali, so se Dravske elektrarne Maribor odločile, da bodo v Pomurju začele s pilotnim projektom izgradnje geotermalne elektrarne.

Gradbeno dovoljenje s strani Upravne enote Lendava je zdaj odobreno, s sanacijo vrtine in montažo geotermičnih cevi pa bodo predvidoma začeli v prihodnjih mesecih, so sporočili. 

Povečanje izrabe geotermične energije

Nova geotermična elektrarna se bo izgradila na vrtini Pg-8 v naselju Čentiba v občini Lendava. Služila bo kot demonstracijski projekt dobre prakse, s pomočjo elektrarne bo namreč omogočeno povečanje izrabe geotermične energije.

Gre za raziskovalno-pilotni projekt, ki bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine. Projekt bo izveden v dolžini približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji.

Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je namreč obložena z jeklom in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena.

V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela torej gravitacijske cevi in nadzemnega dela oziroma hladilnega sistema in strojnice.

Približno tisoč metrov dolg dvocevni sistem

Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom.

Skozi cev manjšega premera se bo uvajala tekoča hladilna snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi pa se nato vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije z organskim rankinovim krožnim procesom.

Funkcija hladilnega sistema je odvod odvečne toplote medija po končani proizvodnji električne energije. Strojnica bo v kontejnerju, ki bo postavljen tik ob vrtini.

Zaprt sistem prepreči izgubo energije

Kot je ob načrtih izgradnje nove geotermične elektrarne napovedal Damjan Seme, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je posebnost nove geotermične naprave naslednja: »Posebnost bo v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij.«

Prednost geotermične elektrarne je hkrati tudi v popolno zaprtem sistemu, ki onemogoča izgube kot tudi izgube hladiva.

»Za nameravani poseg se bo uporabila specialna oprema in tesnilni materiali, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost,« še dodaja Seme. 

Naslednji korak pri projektu je izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Nato pa bo sledila postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme.

Načrtuje se, da bi s testiranjem lahko pričeli julija 2023 in bi po uspešnih preizkusih elektrarna prešla v redno obratovanje aprila 2024.

Patent za tovrstno geotermično elektrarno izumili v Sloveniji

Pri omenjenem pilotnem projektu gre za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran v Sloveniji, izvedle pa ga bodo Dravske elektrarne Maribor.

»Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba, ki za vse partnerje projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo,« pojasni Aleksander Brunčko, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor.

»Posebej nas veseli, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe Petrol Geo in Nafta Lendava ob podpori in načrtovani soudeležbi občine Lendava,« še dodaja Brunčko.

V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept v prihodnje uporabil tudi na ostalih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu.

Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin po svetu.