Vrtna opravila v Mariboru lahko drago stanejo: Inšpektorji so že na terenu, na kaj moramo paziti in kakšne so kazni?

S toplimi dnevi prihajajo tudi prva večja pomladna opravila okoli hiš, vrtov in vikendov. Ljudje grabijo listje, obrezujejo grmovje in odstranjujejo ostanke zime iz svojih zelenih površin.

A ob tem mnogi pozabijo, da nekatere ustaljene prakse, kot je kurjenje vejevja in drugega rastlinskega materiala, ne le, da škodujejo okolju in zdravju, ampak so tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Na nevarnosti in prepovedi kurjenja zelenega odpada ob prihodu pomladi opozarja tudi Mestna občina Maribor, kjer občinski inšpektorji v tem času povečajo nadzor nad ravnanjem z rastlinskimi ostanki. Na kaj torej moramo paziti in kakšne so kazni?

Onesnažen zrak lahko resno škoduje našemu zdravju

Kurjenje zelenega odpada, torej trave, listja, vejevja in drugih rastlinskih ostankov, sprošča v zrak številne škodljive snovi. 

Med njimi so drobni prašni delci PM10, benzen, ogljikov monoksid in druge nevarne plinske spojine, ki dokazano škodujejo zdravju.

Zdravstveni učinki so lahko resni: povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, poslabšanje kroničnih pljučnih bolezni in druge težave z dihanjem.

V urbanem okolju, kjer je gostota prebivalcev večja, ima vsako kurjenje še večji vpliv na skupno kakovost zraka. Prav zato je v Mariboru in drugod po državi kurjenje zelenega odpada izven izjem strogo prepovedano.

Kaj lahko storimo z odpadnim rastlinskim materialom?

Namesto kurjenja lahko odpadni rastlinski material kompostiramo na lastnem vrtu, s čimer izboljšujemo kakovost tal in vračamo hranila naravi.

Če kompostiranje ni mogoče, lahko zeleni odpadek oddamo v zabojnike za biološke odpadke ali pa ga odpeljemo v zbirni center. V primeru večjih količin je na voljo tudi možnost naročila posebnega odvoza.

Kurjenje je dovoljeno le v kmetijstvu in še to izključno v primerih, ko gre za okužene rastline ali škodljivce, kjer se ostanki sežigajo zaradi preprečevanja širjenja bolezni. 

Tudi v teh primerih pa mora biti kurišče ustrezno zaščiteno, oddaljeno od gozda, kurjenje mora potekati brez vetra in po koncu mora biti ogenj popolnoma pogašen.

Kazni so visoke, nadzor poostren

Za nedovoljeno kurjenje rastlinskih ostankov so predpisane visoke kazni – za posameznike od 500 do 4500 evrov. Pravne osebe in samostojni podjetniki, ki kršijo te predpise, lahko prejmejo še višje kazni, in sicer od 1000 do 6000 evrov.

Nadzor nad spoštovanjem predpisov izvajajo občinski inšpektorji, ki so spomladi še posebej pozorni na tovrstna ravnanja. Namen nadzora ni zgolj kaznovanje, temveč predvsem zaščita zdravja ljudi in ohranjanje čistega okolja.

Občina Maribor tako poziva občane, naj spoštujejo predpise in poskrbijo, da bodo spomladanska opravila potekala v skladu z zakonodajo in z mislijo na dobrobit skupnosti.

Tudi odlaganje v gozd ni rešitev

Poleg kurjenja se pogosto pojavlja še ena škodljiva praksa – odlaganje zelenega materiala v gozdovih. Čeprav se zdi, da narava zmore vse predelati, ima tovrstno ravnanje lahko resne posledice.

»Mnogi menijo, da s tem pripomorejo k nastanku komposta, vendar lahko to privede do vnosa invazivnih vrst. Te rastline se hitro širijo, izpodrivajo avtohtone vrste in spreminjajo ekosisteme, kar ogroža biotsko pestrost,« poudarjajo na mariborski občini.

Pri tem dodajajo, da takšno odlaganje ni samo okoljsko škodljivo, ampak dolgoročno pomeni tveganje za biotsko raznovrstnost in zdravje gozdnih habitatov.