Prihodnji teden bo v novo leto vstopil večji del pravoslavnih vernikov. V Mariboru se znova obeta velika zabava.
Čez nekaj dni, natančneje v noči s torka na sredo, bo tudi večji del pravoslavnih vernikov, ki se ravna po julijanskem koledarju, dočakal vstop v novo leto.
Osrednje praznovanje v štajerski prestolnici tudi letos pripravlja Srbsko kulturno društvo Maribor, ki že od leta 1999 ohranja in neguje srbski jezik in kulturo.
Že tradicionalna velika zabava v Mariboru
V nasprotju z božičem, ki je praznik družinskega miru, je novo leto čas za bučno proslavljanje v širšem krogu. Tradicionalna glasba, ples in nastopi glasbenikov so nepogrešljiv del praznovanja v restavracijah in društvih. In tako bo tudi na letošnjem praznovanju, ki ga že tradicionalno v hotelu Draš pripravlja Srbsko kulturno društvo Maribor.
Za praznično vzdušje bo v torek zvečer skrbela gostja večera, energična pevka Bojana Golubović, spremljal pa jo bo profesionalni orkester Marka Ristivojevića z vrhunsko izvedbo srbske narodne glasbe.
Več informacij o dogodku lahko najdete tukaj.
Da je tudi v Mariboru pravoslavna skupnost izjemno aktivna, dokazuje udeležba več kot tisoč vernikov na nedavni posvetitvi nove cerkve v letu 2025. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 pa se je za pripadnike pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji izreklo 2,3 odstotka oziroma okoli 45.000 ljudi.
Uporaba julijanskega koledarja
Večji del pravoslavnih vernikov novo leto praznuje 14. januarja, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni.
Poleg Srbske pravoslavne cerkve bodo tako prihodnji teden v novo leto vstopili verniki v Črni gori, Severni Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu.
Glava odojka in nekaj novega
Po tradicionalnih običajih se 13. januarja pripravlja svečana večerja, na kateri se domačini zberejo s prijatelji in sorodniki ter skupaj pričakajo polnoč, s čimer pozdravljajo novo leto.
Na praznični mizi se običajno znajdejo jedi, ki so značilne za zimski čas. Verniki postrežejo domače dobrote, kot so slanina, ocvirki, klobase in pršut, zraven pa ne smejo manjkati kajmak, mladi sir, kislo zelje in ajvar.
Prvi dan novega leta, na dan Malega Božiča, 14. januarja, je tradicija postreči glavo božičnega odojka, ki jo pravoslavci imenujejo glava božične pečenica, najpogosteje je to glava odojka ali pa tudi jagenjca. Domačice - gospodinje, tega dne pripravijo tudi poseben kruh, ki ga imenujejo novogodišnja česnica 'Vasilica'.
Prav tako velja po starih verovanjih, da je na ta dan treba v dom prinesti nekaj novega, novo pridobitev, kupljeno ta dan, kar simbolizira napredek in uspeh v prihajajočem letu.
