Žal ji ni bilo pomoči.
Veterina Golob je sporočila žalostno vest. Labodke Oli, ki je postala neločljiv del Lenta, ni več. Danes je zaspala.
»Z globoko žalostjo sporočamo, da je dopoldan v našem zavetišču poginila labodka Oli.
Labodka, ki je dvakrat prestopila prag našega zavetišča in se v obeh obdobjih borila dlje in močnejše, kot bi si kdo lahko predstavljal,« so zapisali pri veterini.
Kmalu po izpustu težka nesreča
Oli je prvič v zavetišče prišla zaradi hudih žuljev, ki so jih veterinarji uspešno operirali. Ob tem pa je kazala tudi »znake zastrupitve, zato je bil njen prvi prihod dolgotrajen in zahteven«. Ekipa je budno spremljala njene sluznice, kljun, krvno sliko, hidracijo in hranjenje. Po temeljitem okrevanju se je labodka lahko varno vrnila v naravo.
Vendar se je kmalu po izpustu Oli spopadla z novo nesrečo. Močan udarec v nogo je povzročil poškodbo, katere posledice so bile vidne še danes.
»Ko se je drugič vrnila k nam, je bila v zelo slabem stanju. Ob sprejemu smo ponovno opravili krvni test, pregledali sluznice, kljun, poškodovano nogo.
Noga pa je bila zaradi udarca in poškodbe močno prizadeta; razvilo se je vnetje sklepa, rana in oteklina sta se celili počasi, bolečina pa je bila globoka.«
Kljub temu je Oli sprva lepo sodelovala. Rada se je kopala v svojem bazenu, po pisanju veterine je bil to njen občutek varnosti.
Posode še vedno polne hrane
Pretekli teden pa se je njeno stanje začelo slabšati. Zadnjih pet dni je prenehala odgovarjati na terapije, njen glas je postajal tišji, energija pa je bledela.
Danes zjutraj so ji na veterini dali infuzijo in jutranja zdravila, ki jih je prejemala ves čas zdravljenja, a ko so stopili k njej, se ni več oglasila – njen običajni, nežni glas je popolnoma utihnil.
»Nato smo opazili nekaj, kar se pri Oli še nikoli ni zgodilo: posode s hrano, ki jo je prejela prejšnji večer, so bile še vedno polne.
To je bil jasen znak, da je prenehala jesti, in da je stanje izjemno resno,« so zapisali v objavi.
Med terapijo je Oli ostala popolnoma mirna in se tokrat ni poskušala izogniti dotikom, kar je bil »znak, da je njeno telo omagalo«. Kmalu zatem je poginila »ob svojem bazenu – tam, kjer se je vedno počutila najbolj varno in kjer je preživela največ svojih tišjih, mirnih trenutkov«.
»Njeno telo je vztrajalo dolgo, a notranja bolezen je bila prehuda, da bi se lahko še borila.«
Ekipa se je ob tem zahvalila vsem, ki so Oli spremljali in zanjo navijali, saj je bila njihova podpora opora tudi njim.
