»Pajsni krof! Saj te nisi rotvajler, da bi ga trgo.« Hudomušni napisi krasijo stojnico v Cafovi ulici, kjer svoje skrbno pripravljene krofe prodajajo študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.
Skorajda ni pekarnice ali trgovine, iz katere te dni ne diši po slastnih krofih. A posebnost v štajerski prestolnici so krofi, ki jih cvrejo, polnijo in prodajajo študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.
Sebastjan Plevčak, vodja Restavracije Sedem, pravi, da so pozitivno presenečenim nad zanimanjem: »To je projekt, ki je zdaj že drugo leto in zgleda, da se je res prijel, da so ljudje so željni tega našega domačega krofa.«
Zvezda še vedno marelična marmelada, a premamijo tudi drugi okusi
Pravo pustno vzdušje pričarajo s krofi v petih okusih. Na voljo je klasična marelična marmelada, pa tudi krofi z jurkino kremo, vaniljino kremo, nekoliko bolj posebna pa sta krofa z lešnikovo kremo in pistacijo.
»Je pa letos še ena posebnost,« razlaga Plavčak: »Imamo tudi veganski krof.« Povpraševanje zanj je veliko, saj kot pravi vodja restavracije, vegani iščejo veganski krof, ko vidijo svoje prijatelje, kako se v pustnem času mastijo s krofi, kako povsod diši: »In mi jim lahko to tudi ponudimo.«
Kljub vsem okusom, pa Mariborčani in Mariborčanke še vedno prisegamo na klasiko. »Lešnik in pistacijo imajo bolj ali manj vsi radi, jurka je štajerski sinonim,« pravi Plavčak: »Marelica pa je tista, ki nas še vedno spomni na babice, ki so nam pekle krofe in polnile z domačo marelično marmelado.«
Recept za dober krof? Prava temperatura in ljubezen
Na vprašanje, kaj naredi krof res dober, Plavčak odgovarja, da je recept temperatura cvrenja in ljubezen s strani študentov. Projekt Krof7 je namreč študentski projekt: »To je diplomska naloga štirih študentov, ki s svojimi kolegi in pod našim vodstvom mentorjev peljejo to zgodbo.«
Krofi imajo tako dodatno sestavino, pravi: »Dušo in ta kanček ljubezni iz strani študentov, ki so se lotili tega projekta kot nekega njihovega otroka. To je tisto, kar daje krofom poseben okus.«
A ob tem izpostavlja, da je seveda treba paziti na temperaturo, kako se krof vzhaja, da ni testo premokro, presuho, da je res dobro stepeno: »Lokalne surovine, ki gredo v naš krof so tudi pomembne, dajo to piko na i.«
Krofi na voljo še do pustnega torka
V projekt bo v celotnem času izvedbe vpetih okoli 50 študentov. Plavčka veseli zanimanje s strani študentov, da si pomagajo in da skupaj sodelujejo pri tej študentski zgodbi.
Ob tem ima projekt tudi dobrodelno noto. Restavracija Sedem bo v sodelovanju z Lions klubom Piramida Maribor del krofov in izkupička od prodanih krofov namenila za projekt Donirana hrana.
Projekt Donirana hrana je vseslovenski projekt, s katerim Lionsi pomagajo več kot 4000 socialno najbolj ogroženim posameznikom in družinam, ki se zaradi brezposelnosti ali nizkih mesečnih dohodkov ne morejo samostojno oskrbeti s hrano in so tako dnevno odvisni od humanitarne pomoči.
Stojnica bo na začetku Cafove ulice stala vse do pustnega torka, 21. februarja. Sveže krofe je tam mogoče dobiti vsak dan od 8. do 17. ure, razen v nedeljo. Poskusite jih lahko tudi v Restavraciji in kavarni Sedem ali jih naročite preko aplikacije Wolt.
