Župan Andrej Fištravec je ministrici za finance Mateji Vraničar Erman poslal odprto pismo, v katerem opozarja na neuravnovešeno financiranje Mestne občine Maribor in predlaga novo formulo izračuna primerne porabe.
Župan v uvodu pojasnjuje, da se občina na ministrstvo obrača zaradi sistemske problematike, ki jo je med drugim izpostavilo Računsko sodišče Republike Slovenije, ob reviziji poslovanja 22 občin glede tekočih transferov, ker niso dovolj jasno definirani dejanski stroški občin za obvezne naloge, torej povprečnine, niti korekcijski faktorji za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine.
"Opozorilo predsednika računskega sodišča gospoda Vesela, da nobena od udeleženih strani, to je občina in vlada, ne razpolaga s podatki, ki bi dovolj dobro odražali realno sliko, smo na Mestni občini Maribor pri pripravi dvoletnega proračuna vzeli zelo resno. Zato lahko to odprto pismo vzamete tudi kot naš prispevek v pravo pri čemer dodajamo še konkreten predlog popravkov," dodaja župan.
Zneski, ki jih občine izplačujejo odstopajo od porabe
Na občini se zavedajo, da predlog ni celovit, vsekakor pa gre v pravo smer. Kot pravijo, ne moremo spregledati navedb Vesela, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za zakonske naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina in da je to temeljni problem sedanjega sistema določanje povprečnine. Mestna občina kot problem navaja dejstvo, da korekcijski faktorji ne upoštevajo razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo in razlik med dohodki plačnikov, na kar posamezne občine nimajo vpliva.
Občina podpira prizadevanje računskega sodišča
Na občini podpirajo prizadevanja računskega sodišča in odločitev, da izvedejo revizijo sistema primerne porabe. Po njihovih dosedanjih ugotovitvah, ne rešuje vprašanja pravičnosti sistema in v celoti ne upošteva zakon o financiranju občin. Jasno stališče računskega sodišča, da mora višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin in dejstva, ki ga je izpostavil, da to ni naloga občin, temveč naloga države in prav zaradi tega so se odločili za odprto pismo.
Koliko bo občina dobila v naslednjih dveh letih
Kot kažejo izračuni in podatki MO Maribor, je za leti 2017 in 2018 izračunan koeficient 1,00, kar pomeni, da se investicije iz državnega proračuna in proračuna EU sofinancirajo v višini 80 odstotkov. Na osnovi tega ugotavljajo, da niso vse investicije MOM sofinancirane v višini 80 odstotkov, temveč v višini 40, 50 ali 60 odstotkov. Zakaj je tako, ne vedo. Prav tako so bila do leta 2016 sofinancirana sredstva v celoti nepovratna. Sedaj so nepovratna in povratna, kar pomeni, da jih bo MOM morala vrniti kljub težkemu finančnemu stanju.
Smo Mariborčani drugorazredni državljani?
V pismu župan opozarja tudi na to, da Mestni občini Ljubljana na osnovi zakona o glavnem mestu pripadajo dodatna sredstva iz naslova dohodnine. Ob tem predlagajo, da bi MOM lahko pripadala dodatna sredstva iz naslova dohodnine na osnovi zakona o glavnem mestu vzhodne kohezije.
"Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani. Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Zakonsko obveznih nalog že nekaj let ne moremo v celoti financirati in s tem zagotavljamo Mariborčanom v primerjavi z Ljubljano in drugi občinami nižji standard," dodaja župan.
In kakšen je predlog MO Maribor?
So pa v pismu pripravili tudi predlog nove formule izračune primerne porabe
(število prebivalcev občine + število brezposelnih v občini) x koeficient razvitosti občine x povprečnina
Pri številu prebivalcev se mora obvezno upoštevati stalno in začasno prebivališče. Nova formula upošteva socialni vidik občine, torej upošteva število brezposelnih v občini in koeficient razvitosti občine, je enostavnejša in po besedah občine pravičnejša.
Župan opozarja na zlom socialnega stanja v Mariboru
V zaključku župan dodaja, da v primeru, da ne bo prišlo do spremembe izračuna primerne porabe in da se ne bo upošteval kazalnik razvitosti 1,00 in ne bo prišlo do sprejetja zakona o glavnem mestu vzhodne kohezije, lahko sledi zlom socialnega stanja in MOM ne bo zmožna realizirati že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov, ki bi vsaj nekoliko izboljšali stanje v Mariboru.
"Da bo MOM lahko uravnotežila oba proračuna, bo morala zniževati zakonsko obvezne naloge in s tem zagotavljati Mariborčanom nižji standard od standarda drugih občin. S tem pridemo ponovno do zaključka, da smo Mariborčani drugorazredni državljani Republike Slovenije, ker se ne rešuje že znanega sistemskega problema, ki ga je jasno izpostavilo tudi Računsko sodišče RS. Upamo, da si boste vzeli čas za Maribor in prisluhnili težavam, ki so sistemske in bomo skupaj poiskali rešitve, ki jih državljani pričakujejo tako od državnih kot lokalnih oblasti," še zaključuje Fištravec.
