Po sodnikih in delavcih v zdravstvu si višjih plač v javnem sektorju želijo še gasilci, policisti in delavci v kulturi. Zaradi vse večjih napetosti smo preverili, kakšne so sploh plače v javnem sektorju in kdo torej prejme največ?
V zadnjih tednih se vrstijo zahteve vse več skupin javnega sektorja po zvišanju plač in napovedi zaostrovanja sindikalnih aktivnosti.
Vladi ob tem očitajo tudi, da problematiko plač rešuje parcialno le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za ostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.
Po občinskih funkcionarjih in vojakih so k dvigu svojih plač pozvali še gasilci in policisti. Zaostrovanje aktivnosti napovedujejo v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju svojega dela pričakujejo tudi v kulturi.
V oči jih bode namreč napovedano izplačilo sodnikom in tožilcem v višini 600 evrov bruto mesečno z začetkom letošnjega leta, vladna stran pa je dan pred napovedano zdravniško stavko v začetku meseca dosegla sporazum tudi z zdravniškim sindikatom Fides.
Preverili smo, kakšne so sploh plače v javnem sektorju in kdo sestavlja vrh največjih zaslužkarjev pri nas.
Najvišja plača skoraj 18 tisoč evrov, najnižja 11 tisočakov
Prečesali smo portal plač javnega sektorja in preverili, kdo so prejemniki najvišjih izplačil. Zadnji dostopni podatki, ki se nanašajo na plače v novembru prejšnjega leta, razkrivajo, da veliko večino sestavljajo zaposleni v zdravstvu, prvo petdeseterico pa sestavljajo še dva asistenta na medicinski fakulteti, nekaj visokošolskih učiteljev, dva višja državna odvetnika, pravosodni svetnik in ravnatelj Osnovne šole Sostro.
Na lestvici najvišjih plač v javnem sektorju je na prvem mestu sicer naveden okrožni sodnik svetnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki je novembra lani prejel 26.872 evrov.
Vendar so na 24 ur po preverjanju podatkov ugotovili, da ne gre za redno plačo, ampak še za znesek, ki ga je sodnica prejela po sodni odločbi, kot poračun za štiri leta.
Najvišja plača tako novembra pripada višjemu zdravniku specialistu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki je na svoj račun prejel 17.716 evrov.
Temu pa sledi prav tako višji zdravnik specialist iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Ta je novembra prejel plačo v višini 16.962 evrov. Enako plačo je prejel tudi višji zdravnik specialist v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
V prvi deseterici med največjimi prejemniki so še direktor Zdravstvenega doma Trebnje (16.022 evrov), višji zdravnik specialist in zdravnik specialist Splošne bolnišnice Trbovlje (15.774 evrov), sledita še višji zdravnik specialist Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in visokošolski učitelj medicinske fakultete (15.774 evrov) in višja zdravnika specialista Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem (15.063 evrov).
Na drugem koncu prvo petdeseterico zaključuje višji zdravnik specialist iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki je novembra prejel plačo visoko 11.220 evrov.
Kdaj bodo odpravljena plačna nesorazmerja?
Koalicija je prav včeraj začrtala izhodišča reforme javnega plačnega sistema, ki jo bodo začeli v spodnjem delu plačne lestvice po pogajanjih o odpravi plačnih nesorazmerij.
Cilj je, da v javnem sektorju ne bi bilo več plač, nižjih od minimalne, pravi premier Robert Golob. Iskali bodo tudi skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev.
Po premierjevih besedah se po pregledu analize stanja v koaliciji strinjajo, da enotnega plačnega sistema že nekaj časa ni več. »Pred tem si ne bomo zatiskali oči, temveč bomo ta sistem reformirali,« je dejal Golob.
Glede predvidene časovnice plačne reforme premier napoveduje, da bo do aprila dogovor o odpravi plačnih anomalij, za širšo reformo pa bo potrebnega več časa.
Sledili bodo tudi nekaterim predlogom, ki so jih dobili v zadnjih tednih, in sicer da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju ena proti sedem.
Prav tako bodo iskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. »Ta del usklajevanj je zelo pomemben, ker ne želimo vsako leto znova odpirati, ali je sistem še vedno enoten,« je pojasnil.
