Dolgotrajna oskrba se je začela, a brez kadra, informacijskega sistema in z opozorili o težavah

V Centru za pomoč na domu Maribor so danes začeli izvajati dolgotrajno oskrbo, a še vedno ne vedo natančno, kako naj bi to v praksi potekalo.  

»Rekla bi, da je tako na strani izvajalcev, kot na strani uporabnikov oziroma bodočih upravičencev veliko nejasnosti. Izvajalci se spopadamo z organizacijskimi izzivi, kadrovskimi, finančnimi. 

Uporabniki pa s pomanjkanjem informacij. Ta magičen datum, ko vsi pričakujemo, pričakujejo znanci, sorodniki, da bodo prišli do te pomoči - seveda temu ni tako,« razlaga Nina Pleteršek, vodja strokovne službe Center za pomoč na domu Maribor. 

Prispevek za dolgotrajno oskrbo bomo od danes plačevali vsi – njegova višina bo odvisna od posameznikovega dohodka. 

Zaposleni in upokojenci en odstotek od plače oziroma pokojnine, samozaposleni in kmetje dva odstotka od prispevne osnove.

Občine skrbi

Čeprav naj bi sistem financirala država, še vedno ni jasno, koliko bo plačala za posamezne storitve.

Občine pa skrbi, da bodo znova prisiljene prevzeti del bremena.

»Izrecno stališče občin je, da ne želimo karkoli doplačevati. Mora biti cena oblikovana na način, da se bo iz te blagajne, kamor se bo iztekal denar pokrilo celoten strošek za izvajanje storitev,« je jasna Darja Vudler Berlak, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah.

Kako bo v praksi?

Ministrstvo je imelo dve leti časa, da zakon pripravi za praktično izvedbo. A da bo ta v praksi res stekla, verjame le malokdo.

»V praksi pomeni, da danes ne začnemo z izvajanjem same oskrbe se pravi, da bi upravičenci že lahko prejemali samo pomoč, ampak bomo začeli s postopnim uvajanjem enim prehodnim obdobjem,« je pojasnila Pleteršek. 

Kadra primanjkuje

Kadra za izvajanje hudo primanjkuje, finančna plat in standardi storitev ostajajo nejasni, informacijski sistem pa še ne deluje.

»Največji problem vidimo v tem, da informacijski sistem ne deluje - začel bo delovati šele jeseni in se bo vse skupaj zamaknilo - kar je treba obvestiti državljane,« je dodala Vudler Berlak.

Nujna vzpostavitev sistema

A ministra Simona Maljevca to, kot kaže, ne skrbi preveč. V začetku maja je namreč dejal, da na informacijskem sistemu intenzivno delajo, in da verjame, da bo zaživel takrat, ko ga bomo potrebovali.

Medtem pa sindikati opozarjajo, da bo brez njegovega hitrega zagona, kljub plačevanju prispevka pomoč za ljudi ostala nedosegljiva. 

»Od vseh politikov na lokalni in državni ravni pričakujemo, da bodo vzpostavili pogoje, da se bo sistem na lokalni ravni čim prej vzpostavil in da ne bo težav s financiranjem sistema,« je jasni Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Bojijo se dolgih čakalnih vrst

Da bodo zaradi hude kadrovske krize nastajale dolge čakalne vrste, mnoge pravice pa bodo ostale zgolj na papirju, opozarjajo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. 

Od vlade zato zahtevajo, da še pred začetkom izvajanja ključnih novih pravic uvede poseben 20-odstotni dodatek na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe.  

Čeprav so lestvice za ocenjevanje nejasne in slabo zastavljene, mnogi, ki so pomoč prejemali v okviru zdravstvenih domov, pa pravico izgubljajo, ker le ti niso izvajalci pa v Sindikatu upokojencev, ki zastopa prav najbolj prizadete, teh pomanjkljivosti ne problematizirajo preveč.